Staromodno komedijo je leta 1975 spisal dramatik in vodja Moskovskega dramskega studia Aleksej Nikolajevič Arbuzov (1908–1986). Odštekana in simpatično svojeglava gospa Lidija Vasiljevna je poklicana h glavnemu zdravniku sanatorija, ker kali red in mir, odkar je prišla. Njeno šestdnevno bivanje je sprožilo val pritožb in doktor Rodion Nikolajevič v vsej svoji karieri še ni imel tako "nenavadne bolnice". Lidija namreč že pred sončnim vzhodom svoje sosede zbuja z glasnim recitiranjem in s petjem, ponoči jim ne da spati, ker skozi okno pleza na vrt, da bi se, kot sama pravi, naužila mesečine, da bi tavala do morja in bila sama z naravo. Zdravnika Rodiona Nikolajeviča "zmešano bitje" s spremenljivim značajem nervira, razburja, a hkrati se mu, na nek prismuknjen in medicinsko nepojasnjen način, zdi z vsakim novim srečanjem bolj zanimiva in privlačna. Srečanja dveh "osamelcev" vodijo skozi prisrčne nesporazume, burne prepire in soočenja z "nepremostljivimi" razlikami, a hkrati zid, s katerim sta pred svetom zavarovala svojo ranljivost, po malem popušča.

»Intima je vedno univerzalna tema, četudi živimo v prepričanju, da nas lahko zadovoljijo le velike zgodbe. Gledalec sede v temo gledališke dvorane in si ogleda svoje življenje. Upam, da mi ga uspe prepričati, da bi moralo biti naše osrednje vodilo prav urejanje vsakodnevnih zadev, predvsem odnosov z drugimi ljudmi.« Ajda Valcl

»Želela sem oditi tiho, po prstih.­ Kot z zabave, na kateri vsi divje plešejo in nikogar ne zanima tisti, ki odhaja. In se čez čas vsaj nekoliko začudijo, če nekoga več ni.« Tako se je igralka Milada Kalezić nekako poslovila od gledališča. Njena – vsaj uradna – zadnja vloga pred upokojitvijo je Lidija Vasiljevna v Staromodni komediji.