Claude Debussy je nekakšen oče glasbene moderne, nove glasbene govorice impresionizma, ki je nasledila pozno romantično prezasičenost in utrla poti poznejšim glasbenim revolucijam. 

Pred časom smo v našem abonmaju že uprizorili "poklon” impresionizmu s koncertom in predkoncertnim predavanjem ”Vonj po Aziji”, ki ga marsikdo ne bo pozabil po tem ali onem :) 

Tokrat smo izbrali dve njegovi popolnoma različni skladbi iz dveh različnih obdobij. Leta 1901 je nastala "Chansons de bilitis”, kot spremljava odrski uprizoritvi zbirke pesmi skladateljevega prijatelja Pierra Louysa. Pesnik je tematiko črpal iz grške mitologije, prav tako priljubljene impresionistične "eksotične teme” in sicer je ta stopnja eksoticizma še nekako potencirana z izborom erotične tematike, opeva namreč istospolno ljubezen dveh žensk … 

Druga skladba je njegov trio za flavto, violo in harfo iz poznega obdobja, ki sodi med njegove zadnje skladbe. Zanjo je sam napisal, da ne ve ali naj bi nas ganila do smeha ali solz, mogoče obojega …?! 

Veseli me, da bomo poleg Irene Grafenauer na odru lahko pozdravili dolgoletno članico berlinskih filharmonikov Marie Pierre Langlamet, saj vem, da obe gojita posebno spoštovanje in ljubezen prav do Debussyjevega tria, kar gotovo kliče po glasbenem presežku …