Nebojša Pop Tasić: KABARET MARLENE DIETRICHPrešernovo gledališče Kranj / ŠKUC gledališča
režija: Primož Ekart
igrajo: Vesna Pernarčič Žunić, …
Kabarejska predstava o burnem življenju enigmatične hollywoodske ikone.Legendarna
hollywoodska igralka Marlene Dietrich velja za eno največjih in najbolj
skrivnostnih filmskih in pevskih ikon 20. stoletja. Svojo kariero
igralke in pevke je izoblikovala v najtršem obdobju gospodarske krize
med obema vojnama, z Lili Marleen usodno zaznamovala čas 2. svetovne
vojne ter se v zgodovino zapisala z nepozabnimi filmskimi vlogami,
glamurozno pevsko kariero in protinacističnim prepričanjem. Njena
razburkana življenjska in umetniška pot v času največje krize, njen
odnos do fašizma in nacizma, njena strma igralska kariera v Holywoodu,
njene nepozabne pesmi in njene erotične zveze so več kot hvaležna snov
za predstavo o ženski, ki je iz sebe naredila mit in se ob tem celo
postarala. Uprizoritev skuša ob rekonstrukciji in dekonstrukciji mita o
Marlene Dietrich razkriti tako njeno burno čustveno življenje, čas
vsesplošne krize in vzpenjajočega se nacizma, kot tudi Marlenin samosvoj
upor proti njemu.
Predstavo je režiral Primož Ekart, sicer dobro
znan tudi kot igralec, ki je sodeloval s praktično vsemi slovenskimi
gledališkimi hišami, še posebej plodno je bilo njegovo udejstvovanje v
Slovenskem mladinskem gledališču. Leta 2005 je ustanovil Imaginarni,
zavod za kulturno dejavnost, kot režiser pa je na oder postavil že sedem
predstav.
GIBONNI & MATIJA DEDIĆ TRIOizvajajo: Gibonni (vokal), Matija Dedić (klavir), Luka Veselinović (kontrabas), Marko Matošević (bobni)
Hrvaški zvezdnik v redko slišani jazzovski preobleki z odličnim triom Matije Dedića.Pianist
in skladatelj Matija Dedić je ena od zvezd vzhodno evropske jazzovske
scene. Hrvaški pianist ima za seboj graško jazzovsko akademijo in pa
raznovrste vplive njegovih slavnih staršev Arsena Dedića in Gabi Novak,
ki pa ju utegne kreativno celo prekašati. Na Hrvaškem je najprej
nastopal s kvartetom Boilers (leta 2001 tudi na Ljubljanskem jazzovskem
festivalu), posnel vrsto uspešnih plošč, pisal glasbo za televizijo in
gledališče ter osvojil številne nagrade. Sedaj se posveča svojemu
jazzovskemu triu, včasih pa zaigra tudi s katerim od hrvaških pop
zvezdnikov. Ena od teh redkih priložnosti bo tudi koncert z Zlatanom
Stipišićem – Gibonnijem, ki ga je Matija Dedić v jazzovskih priredbah
preigraval že na plošči Tempera iz leta 2004. Gibonni se je rodil v
Splitu in je verjetno eden izmed največjih hrvaških zvezdnikov zadnjega
časa. Njegova glasba je svojevrstna mešanica popa, etna in "world”
glasbe, predvsem pa jo prevevajo melanholična mediteranska atmosfera in
intimna lirika.
"Vsi zbrani so
uživali, Gibonni pa je dobil zmagovalno kombinacijo glasbenikov za
snemanje naslednjega albuma. Z jasnejšem fokusom, čistimi aranžmaji in
več skupnimi nastopi je ta zasedba pripravljena za velike stvari, česar
se zaveda tudi Giboni, ki je za konec koncerta prihranil duet z Matijo
Dedićem.” Muzika.hr
Carmina Slovenica "NA JURIŠ, IN THE MOOD”izvajalci: Karmina Šilec (avtorica projekta in dirigentka), Zbor Carmina Slovenica, Janez Dovč (harmonika)
Od koračnic do swinga, scensko obogaten izbor skladb iz časov boja proti fašizmu.Med
vojno so peli in poslušali glasbo vsi – vojaki in civilno prebivalstvo.
Glasba je ljudi povezovala, jim krepila optimizem in trdno vero v
končno zmago. Leta vojnega trpljenja, nasilja, junaštev, upanje na
prihajajočo svobodo, želja po novem družbenem redu - vse to so bili
motivi nastanka številnih skladb. Glasbeni izrazi tega časa so bili zelo
kontrastni: od liričnih in borbenih, pa vse do humornih, ironičnih in
celo ciničnih pesmi. Nemci so številne pesmi prepovedali in preganjali
mnoge glasbenike, Angleži in Američani so plesali boogie, peli swing in
poslušali big bande, Francozi so mrmrali popevke, medtem ko so imeli
Rusi raje vojaške marše in melanholične napeve. Glasba je med vojno,
kjer koli že, postala narodova last, narodova prebujevalka z vtkanimi
političnimi izhodišči, hkrati pa je bila odraz narodove duše, njegovega
trpljenja in njegovega upanja.
"Na juriš, In the mood” sledi celi
vrsti izjemnih glasbeno-scenskih projektov, ki jih pod vodstvom
dirigentke Kamine Šilec ustvarja mariborski zbor Carmina Slovenica. Doma
že vrsto let sodijo med najbolj prepoznavne vokalne zasedbe, z
gostovanji po svetu pa uspešno širijo svoj koncept glasbenega gledališča
"choregie” in z njim žanjejo številne uspehe.
MIA ŽNIDARIČ & STEVE KLINK TRIO, gost: Primož Grašičizvajalci: Mia Žnidarič (vokal), Steve Klink (klavir), Primož Grašič (kitara), Robert Jukič (kontrabas), Aleš Rendla (bobni)
Koncert prve dame slovenskega jazza ob 20-letnici delovanja in objavi novega albuma.Kdo
bi si mislil, da bo v dolini pod Karavankami kmečka deklica s čudovitim
glasom odraščala ravno ob jazzu? In da bo dobesedno treščila na
glasbeno prizorišče devetdesetih s prepoznavno mešanico jazza in ljudske
glasbe in z iskrivo osebnostjo očarala vse – celo tiste, ki še nikoli
niso slišali za jazz? Mia Žnidarič je posnela že prek deset plošč, o
njej so pisali nešteti časopisi, opazili smo jo v neštetih radijskih in
televizijskih oddajah in celo glasbo za film je posnela. Njen vokal
odraža veliko ljubezen do Dinah Washington, Elle Fitzgerald in Nancy
Wilson, zapeljuje, tuhta in se poigrava, pa naj prepeva slovenske
izvirne pesmi ali jazzovske standarde. Njeno strastno petje, polno
rahločutnosti, prisrčnosti in čustev, jo je oblikovalo v svojevrsten
slovenski fenomen, ki še vedno traja. V tem času je spoznala ameriškega
pianista Steva Klinka in z njegovim triom posnela več plošč, skupaj pa
bodo nastopali tudi v Domžalah, kjer bo Mia obeležila dvajseto obletnico
delovanja po predstavljala nov album, ki ga je posnela s Pirimožem
Grašičem.
"Petje je sila, ki se
izvije iz vibracije duše v spiralo, v vibo ozvezdij, zato je sleherna
pesem hvalnica in balada: nekaj si želimo, nekaj nam manjka. O tem
pripoveduje nova plošča Mie Žnidarič … V petju Mie Žnidarič slišim
krhki, z bolečino noči prebodeni glas Billie Holliday in glas Joni
Mitchell, skrhan in drgetav v naročju skrivnostnega lirizma.” Milan Dekleva
Svetlana Makarovič in Mar Django Quartet: BALADA O SNEGUROČKIizvajalci:
Svetlana Makarovič (pripoved), Mar Django Quartet / Vitalij Osmačko
(akustična kitara, vokal), Saša Olenjuk (akustična kitara, vokal),
Matija Krečič (violina, mandolina), Nikola Matošič (kontrabas)
Glasbeno literarna izpoved z ruskim melosom, v interpretaciji Svetlane Makarovič.Sneguročka
je najnovejša in najlepša izmed baladnih izpovedi Svetlane
Makarovič, svetlobna, temačna pravljica, zgodba o silni bridkobi in
grozi pa obenem nenadkriljivi lepoti, hrepenenju in razočaranju ...
Zgodba, ki se konča z nežnim darilom ruske zime. Bolečina in lepota.
Balada. Ob izidu knjige Balada o Sneguročki se je rodil edinstven
literarno-glasbeni večer, kakršnega le redko doživimo. Vrhunska
dramska interpretacija se spoji s prečudovito glasbo, ki se dotakne
najglobljega in najbolj skritega kotička človeške duše. Ob zgodbi
bodo zaživele in se iskrile čudovite ruske baladne pesmi v izvedbi
virtuoznega kvarteta Mar Django pod vodstvom Vitalija Osmačka.
"Pravljica
pa se rojeva v časih iz gorja, iz krivic, solza, obupa in ponižanja, a
vse hudo se pozabi, le brezskrbno spite, saj ne veste, kaj vas čaka,
ko se prebudite. Spite, mali, spite, mali, bajuški baju.” Svetlana Makarovič
Svetlana
Makarovič je nedvomno prva dama slovenske poezije, bržkone pa tudi ena
najboljših ustvarjalk vseh časov ne le v Sloveniji, ampak tudi v širšem
evropskem prostoru. Gre za umetniško poliglotko, ki je pustila močan
pečat ne le na literarnem področju, ampak tudi kot igralka in
interpretka. Doslej je izšlo več izborov njene poezije in pravljic,
številne njene tekste, šansone in pesmi za otroke znamo na pamet, saj
navdušujejo vedno nove generacije.
Bjarni Haukur Thorsson: STAR FOTRSITI teater
režija: Jurij Zrnec
igra: Janez Hočevar "Rifle”
Monokomedija o trenutku, ko vas zapustijo otroci in vaš dom napolnijo vnuki ... Smešna
plat neizogibnega staranja za vse, ki jih je groza trenutka, ko jim
bodo mlajši prijazno odstopili sedež. Janez Hočevar "Rifle” predstavi
njegovo doživljanje trenutka, ko se je kar na enkrat začel zavedati, da
so se otroci odselili in ima v hiši končno blaženi mir … ki pa ni tako
blažen kot se zdi. Vmes je namreč postal tudi bolj žlahten in moder, pa
šarmanten … z drugimi besedami, postaral se je. In s tem stopi v njegovo
življenje povsem nova vrsta kolobocij in dogodivščin, ki jih Rifle zelo
natančno in nazorno opiše. Najnovejša je sigurno tudi ta, da je postal
dedek, po domače "star fotr”. Njegov pogled na življenje se mora kar na
enkrat (spet) spremeniti.
Star fotr je naslednica uspešne
monokomedije Fotr, ki jo je ustvaril islandski pisec, režiser in igralec
Bjarni Haukur Thorsson. Svetovna premiera predstave je bila januarja
2011 v Reykjaviku, hitro pa so jo posvojili tudi po svetu, saj jo
uprizarjajo kar v 20 različnih državah (Španija, Brazilija, Belgija,
Slovaška, Finska, Hrvaška …). Letos Star fotr pričenja osvajati tudi
Slovenijo in že sedaj člahko napovemo, da bo pri tem nadvse uspešen.