OKTOBER 2011
VESNA ZORNIK »Tango Apasionada«
Vesna Zornik (vokal)
Erik Marenče (klavir)
Andraž Mazi (kitara)
Nikola Matošič (kontrabas)
Ana Duša in Metod Banko (spremljevalni vokal)
Vesna
Zornik je brez dvoma ena najbolj izraznih pevk v našem prostoru.
Poznamo jo kot vokalistko zasedbe Katalena, s katero je marsikateri
ljudski pesmi dala svoj osebni pečat, nastopajal je še v gledališču in v
predstavah za otroke, njen zadnji projekt pa je posvečen strastnemu
argentinskemu tangu. Pod imenom Tango Apasionada (plošča je izšla pri
založbi Celinka) je pod producentsko taktirko Alda Ivančiča zbrala dela
znanih in manj znanih avtorjev tega žanra v novi, sodobni preobleki.
Pesmi na plošči so tu in tam elektronsko obarvane, na odru pa se Vesni
pridruži ekipa prekaljenih glasbenikov, ki poskrbijo za konkretno
akustično spremljavo. Dobimo torej tango v prav posebni interpretaciji,
ki je melodičen in emotiven kot bi ga poslušali na ulicah Buenos Airesa,
z izrazitim avtorskim pristopom ter Vesnino izvajalsko močjo in širino
njenega glasu.
»Zornikova že
nekaj časa zalezuje tango; ta projekt je pripravljala vrsto let, v
romantično-melanholični plesni glasbi Argentine pa se je doslej
preizkusila kot gostja na albumu zasedbe Astorpia, kjer je suvereno in
navdahnjeno zapela dve pesmi. (…) Za razliko od akustičnega, na
harmoniki, violini, klavirju in podobnih klasičnih glasbilih temelječega
albuma Astorpie pa se je Vesna Zornik za svojo prvo celostno
predstavitev s tangom odločila za moderen pristop, ki ga v veliki meri
določa uporaba elektronike..«
Mario Batelič, Radio študent, 30.5.2010
NOVEMBER 2011
Nika-Laja in prf… banda
MONTY PYTHON
glasbeno-gledališki performans
režija: Tijana Zinajić, nastopajo: Nika Vipotnik, Joži Šalej, Kristjan Guček in Tomo Tomšič
Monty
Python v slovenskem jeziku ... nekaj, kar po pravilu ne bi smelo
delovati ... nekaj, česar sploh ne bi smeli narediti! Toda pevka Nika
Vipotnik je klasične songe in skeče britanskih filozofskih komikov, ki
so pred kratkim praznovali 40-letnico, najprej zelo učinkovito in
spretno prevedla v slovenski jezik s pomočjo Damjane Kenda Hussu, potem
pa pod režijsko taktirko Tijane Zinajić, postavila še na odrske deske.
Sedemnajst songov se v hitrem slogu menja s skeči, ki se sprehodijo
skozi bolj ali manj znane Monty Pythonovske domislice, ki poleg
angleškega dobijo tudi pristen slovenski temperament. Pomagači
vsestranske pevke, ki se je včasih posvečala operi, sedaj pa predvsem
kabareju in šansonu, so pianist in aranžer Joži Šalej ter nadvse
pripravna komedijanta Kristjan Guček in Tomo Tomšič, ki na odru
zastavita zavidanja vredni tempo in poskrbita za čudovito zabavo.
»Če
bi nasedala splošnemu prepričanju, da je slovenščina trd in okoren
jezik, in zraven pritehtala še ‘obligacije’ melodije, ritma in rime, bi
me bilo neznansko strah prevajanja songov Montyja Pythona. (...)
Sporočila Pythonov so ostala neokrnjena, sočna in zvočna, ne izgubljajo
ostrine in humorja. Morda prav na račun prevoda pridobijo nov kanček
smešnosti, denimo, v slogu - to se pa dobro sliši tudi po naše!«
Damjana Kenda Hussu, v Mladini, september 2010
DECEMBER 2011
RADE ŠERBEDŽIJA »Včasih prihajam, včasih odhajam«
večer šansonov
Nastopata: Rade Šerbedžija (vokal), Jure Ivanušič (klavir)
Rade
Šerbedžija je nedvomno ena največjih igralskih osebnosti na območju
nekdanje Jugoslavije, ki z nadarjenostjo in izjemno igralsko tehniko vse
od začetka svoje kariere navdušuje režiserje in kritike ter gledališko,
filmsko in televizijsko občinstvo. V času vojnih spopadov na Balkanu je
nekaj let živel tudi v Sloveniji. Za igralske stvaritve je prejel
številne prestižne nagrade, njegova sijajna igra pa je zbudila zanimanje
tudi med tujimi režiserji, tako da se je na velikem platnu že večkrat
znašel v družbi svetovno znanih igralskih imen. Ob številnih filmskih,
gledaliških in televizijskih vlogah ima Rade Šerbedžija za seboj tudi
uspešno glasbeno kariero, saj je posnel šest glasbenih albumov. Njegovo
interpretacijo bi lahko označili kot šanson, v skladbah pa se ta zliva
in prepleta z različno glasbeno motiviko. V Sloveniji ga od nekdaj
občudujejo vse generacije. Pesem Ne daj se, Ines, katere avtor je Arsen
Dedić, je v njegovi interpretaciji zaznamovala številne generacije.
Na
klavirju ga bo spremljal Jure Ivanušič, umetnik mnogih talentov, ki je
dramsko igro študiral na AGRFT v Ljubljani, klavir pa na Visoki šoli za
glasbo v Gradcu. Piše besedila, je uveljavljeni gledališki in filmski
igralec, režiser, skladatelj, pevec in pianist.
JANUAR 2012
SITI teater
GOD ART - live
glasbeno humorna predstava
nastopata: Jure Godler in Tilen Artač
God
Art live je nova predstava znanega dinamičnega dueta, ki ga sestavljata
pianist Jure Godler in violončelist Tilen Artač, po izobrazbi klasična
glasbenika, znana pa tudi kot odlična komedijanta in imitatorja. V
njunih odrskih predstavah smo priča prefinjenenu humorju, čarovnijam in
združitvi klasične glasbe z modernejšimi popularnimi skladbami. Naučila
nas bosta, kako se je treba obnašati na koncertu klasične glasbe,
zvedeli bomo nekaj o klasični operi in prisluhnili pravi operni
primadoni. Poleg tega bosta zabavljača odigrala Bacha na violončelu in
iPadu, recitirala facebook poezijo in drzno združevala Beatle, Michaela
Jacksona, Breatny Spears in lady GaGa s klasično glasbo. Podoben program
je duo lansko leto predstavljal tudi v znanem Comedy & Magic Clubu
Hermosa Beach v Los Angelesu, v katerem redno nastopa tudi Jay Leno.
Jure Godler je zelo zgodaj je začel kazati talente in začel igrati violino
pri
7 letih in kasneje tudi klavir. Komponirati je začel pri 8 letih.
Izobraževal se je na SGBŠ v Ljubljani in na Glasbeni akademiji Mozarteum
v Salzburgu, kjer je študiral kompozicijo. Do danes je skomponiral
okoli 380 del vključno z operami, simfonijami, sonatami, koncerti in
ostalimi komornimi zasedbami.
Tilen Artač je junija 2007
magistriral na Akademiji za glasbo v Zagrebu, glasbeno izobraževanje je
nadaljeval na Akademiji za glasbo v Gradcu. V času šolanja je dosegel
vidne uspehe. Prejel je prvo nagrado na evropskem tekmovanju Alpe -
Jadran v Gorici, prvo nagrado ter zlato plaketo na državnem tekmovanju.
Je član klavirskega tria Tempo giusto.
MAREC 2012
SNG Nova Gorica / Gledališče Koper
Iztok Mlakar: JOŽEF SLEHERNIK – PEPI
komedija
režija: Vito Taufer
V
življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi
Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v
blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna iztrjevalka, pred
katero ni moč ubežati.
Iztok Mlakar se je tokrat inspiriral pri Hugu
Hofmannsthalu, ki je natanko pred sto leti za salzburški festival
napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja
iz angleške srednjeveške moralitete (The Sononynge of Everyman).
Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik - Pepi je razpet med tu in onstran: tu
pleše med Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem, Putano ter Sveto
trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo,
Bogom, Materjo in Hudičem. Bistvena razlika v razumevanju poante motiva
pa se seveda vzpostavi v razpletu, saj junaka po vrtinčenju skozi
moderne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje, ampak ...
Iztok
Mlakar je z žlahtno rahločutnostjo, ostrim švrkanjem, a vselej tudi
srčnim razumevanjem človeških vrlin in »vrlin«, ustvaril zavidljiv opus
songov in komedijo Duohtar pod mus!, ki je v režiji Vita Tauferja in
koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica doživela več kot dvesto
ponovitev in prejela vrsto nagrad in priznanj.
APRIL 2012
ŽENSKI PEVSKI ZBOR KOMBINAT »Pesmi upora«
Ženski
pevski zbor Kombinat je skupina deklet, ki so se na dan upora, 27.
aprila 2008, zbrale na ustanovni skupščini v ljublanskem Rogu in
sklenile, da bodo prepevale pesmi upora z vsega sveta. Ideja o takšni
pevski skupini se je rodila mesec dni prej, na dekliščini ene od članic
zbora. Članice zbora prihajajo iz vseh koncev Slovenije in delajo v
najrazličnejših poklicih. Prvi nastop pred občinstvom so odpele 23. maja
2008 v sklopu proslave ob dnevu mladosti. pravijo, da niso nostalgične,
le pojejo z vero v vrednote kot so solidarnost, zvestoba ideji, srčnost
in pogum. Credo zbora je pisati izročilo upora, pa ne na stene, ampak
na ušesne membrane, z glasom ohranjati spomin na glas(be)no tradicijo
pokončne drže. Vedo, da sveta ni mogoče spremeniti, globoko pa
verjamejo, da ga z domala že pozabljenimi vrednotami, kot so
solidarnost, srčnost, socialna pravičnost, tovarištvo in pogum, lahko
naredimo znosnejšega in lepšega.
»Glasno
ploskanje, tu in tam pa tudi kakšen žvižg navdušenja, je spremljalo
trerenutek, ko so članice ženskega pevskega zbora Komombinat ena za
drugo prikorakale na oder. (...) Ko se kombinatkam na odru priključijo
še pevci v modrih suknjičih ter pevke v snežno belih srajcah z
živordečimi ruticami, postane jasno, zakaj so lahko partizanske pesmi
nekoč nadomeščale moč orožja.«
Katja Ertl, Večer, 9.4.2011