Samostojni režijski prvenec igralke Grete Gerwig (Frances Ha, Maggie ima načrt) prinaša očarljivo oseben pogled na turbulenten odnos med materjo in najstniško hčerko, na pritiske odraščanja in resnični pomen tistega, čemur pravimo dom.

Piše se leto 2002 v kalifornijskem Sacramentu. Christine McPherson, ki sliši na vzdevek Lady Bird, je bistra, ambiciozna in uporniška najstnica. Trmasto kljubuje svoji materi, neskončno ljubeči, a kritični in odločni medicinski sestri, kateri je v resnici na las podobna. Oče je izgubil službo, zato se mati na vso moč trudi, da bi preživela družino. Lady Bird, ki pravkar obiskuje zadnji letnik katoliške srednje šole, pa sanjari o pobegu iz predmestja, prestižnih univerzah in velemestnih nebotičnikih ameriške Vzhodne obale. Samostojni režijski prvenec igralke Grete Gerwig (Frances Ha, Maggie ima načrt) prinaša očarljivo oseben pogled na turbulenten odnos med materjo in najstniško hčerko, na pritiske odraščanja in resnični pomen tistega, čemur pravimo dom.

festivali, nagrade
Zlati globus za najboljši film in glavno igralko v kategoriji muzikal ali komedija. Nagrada AFI za film leta. Nagrada gotham za najboljšo igralko. Nagrada združenja filmskih kritikov Bostona za najboljšo stransko igralko in najboljši scenarij. Nagrade združenja filmskih kritikov Chicaga za najboljši film, glavno in stransko igralko ter najbolj obetavno režiserko. Nagradi združenja filmskih kritikov New Yorka za najboljši film in stransko igralko. Nagradi združenj filmskih kritikov Los Angelesa in San Francisca za najboljšo stransko igralko. Nagrade združenja filmskih kritikov Toronta za najboljšo režijo in stransko igralko. Toronto. Telluride. New York. London.



iz prve roke

»Odnos med materjo in hčerjo je ljubezenska zgodba tega filma. /…/ Zgodbe filmov o najstnicah se običajno vrtijo okoli nekega fanta: princa na belem konju, odgovora na vse tegobe življenja. Toda to ni prav nič podobno resničnemu življenju. Večina žensk, ki jih poznam, je imela v najstniških letih neznansko lepe in neskončno zapletene odnose s svojimi materami. Želela sem posneti film, ki bi se osredotočil na to – kjer bi v vsakem trenutku čutili empatijo do obeh likov. Nisem hotela, da bi imela ena prav, druga pa bi se motila. Hotela sem, da bi se obe boleče neuspešno trudili razumeti druga drugo in na koncu nagraditi njuno neutrudno ljubezen. Zame so to najbolj ganljive ljubezenske zgodbe. Ljubezen med materjo in hčerjo je ena najbolj polnih ljubezni, kar jih poznam. /…/ Odraščala sem v Sacramentu, ki ga ljubim, in tako je bil prvi vzgib za nastanek filma moja želja napisati ljubezensko pismo temu kraju, katerega pomen sem resnično doumela šele, ko sem ga zapustila. Težko je prepoznati globino svoje navezanosti, ko jih imaš šestnajst in si prepričan, da se ‘življenje’ dogaja nekje drugje. Film ni posnet po resničnih dogodkih, a v njegovem jedru so resnični občutki, povezani z domom, otroštvom in odhodom. /…/ Ob besedi Kalifornija ljudje navadno pomislijo na San Francisco ali Los Angeles, toda v notranjosti države leži razsežna poljedelska dolina. Sacramento se nahaja na njenem severnem robu, in čeprav gre za prestolnico zvezne države, ima poljedelstvo v kosteh. To ni bahaško mesto. Ne poskuša se oglaševati ali prodajati. Ta kraj in njegove ljudi zaznamujeta nekakšna skromnost in integriteta.« Greta Gerwig

portret avtorice
Greta Gerwig (rojena leta 1983 v Sacramentu, Kalifornija) je končala študij angleščine in filozofije na prestižnem kolidžu Barnard v New Yorku. V novem tisočletju se je hitro uveljavila kot ena najbolj prepoznavnih igralk ameriškega neodvisnega filma nove generacije, zlasti njegove naturalistične, nizkoproračunske in močno dialoške veje, imenovane »mumblecore«. Skupaj z Joejem Swanbergom je leta 2008 napisala in režirala romantično dramo Nights and Weekends ter v njej tudi nastopila. Prvi kritiški uspeh ji je prinesla vloga Florence v romantični komediji Greenberg (2010), igralkinem prvem sodelovanju z režiserjem Noahom Baumbachom. Dve leti kasneje je nastopila v naslovni vlogi Baumbachove indie uspešnice Frances Ha (2012), za katero je skupaj z režiserjem podpisala tudi scenarij, vloga pa ji je prinesla nominacijo za zlati globus. Skupaj sta nato spisala še scenarij za komedijo Mistress America (2015), ki je ob premieri na festivalu Sundance požela navdušen odziv kritike. Zaigrala je tudi v filmih Rimu z ljubeznijo (To Rome with Love, 2012) Woodyja Allena, Maggie ima načrt (Maggie’s Plan, 2015) Rebecce Miller, Wiener-Dog (2016) Todda Solondza, Jackie (2016) Pabla Larraína in 20th Century Women (2016) Mika Millsa, ki ji je prinesel številne nominacije in nagrade kritiških združenj. Lady Bird je igralkin samostojni režijski prvenec.

odmevi medijev
»Lady Bird imamo lahko za neke vrste duhovnega predhodnika filma Frances Ha, toda zdaj, ko je Gerwigova za kamero, film ni več prisrčen poklon igralki, temveč neposreden razmislek o njenih formativnih letih. Gerwigova ni posebej vpadljiva režiserka – čeprav pri pomembnih trenutkih nič ne skopari –, a njena presunljivo učinkovita poteza je, da film skicira skozi niz spretnih drobnih montaž, ki ujamejo bistvo lokacije ali situacije, ne da bi se pri njej predolgo zadrževale. Tako je, kot bi hotela z nami deliti zvežčič, poln živih anekdot, ki se postopoma sestavijo v mnogo večjo sliko, kot neke vrste filmski pointilizem.« Scott Tobias, NPR

»Režiserkino obvladano režijo napajajo same ideje znotraj filma. Estetika Lady Bird ter njegova emocionalna in dramatična čitljivost ustvarita nekakšen realizem moralnosti, skrajno necinično in jasno razumevanje odgovornosti, ki jih prinaša proračun takšnega filma, ter pričakovanj glede stila in vzdušja, ki jih tak film ustvarja in mora tudi izpolniti, če naj si zagotovi mesto v filmski umetnosti – in s tem primerno mesto za režiserko Greto Gerwig.« Richard Brody, The New Yorker

»Lady Bird s svojo toplino in iskrenostjo zasenči sarkastično ostrino nedavnih ženskih zgodb o odraščanju, kot sta na primer Kako sem izgubila nedolžnost in Pri sedemnajstih. Režiserkino spretno ravnanje s formo in tokom dialogov zaznamuje nekakšen ekscentričen individualizem. Pogumno zavrne tudi idejo, da se morajo zgodbe o najstnicah vrteti okoli zaljubljenosti. Pripovedni lok Lady Bird se namesto tega osredotoči na protagonistkino odkrivanje same sebe in tako potrdi, kako pomembno je, da se ženske režiserke lotijo teh zgodb iz lastne perspektive.« Caroline Madden, Reverse Shot

»Paterson Jima Jarmuscha in Lady Bird Grete Gerwig /…/ sta najboljša filma, kar sem jih videl po dolgem času. Oba sta po svoje drobna filma, a sta za tisto, kar želita režiserja doseči, popolna. Odlično sta narejena in odigrana. /…/ Film Grete Gerwig je naravnost osupljiv v tem, kako odraščajočo najstnico prikaže na tako resničen način, z edinstvenim značajem, kot zelo samostojno in svojeglavo dekle. Tega filma ne bi mogel posneti noben moški. To je stoodstotno film ženske režiserke. Vsebuje toliko drobnih detajlov. Nobenih velikih gest; ves je sestavljen iz majhnih prizorov. In deluje.« Jonas Mekas

»Lady Bird je režijski prvenec ljubljenke indie filma (nekoč muze mumblecore gibanja) in glavni lik je pravzaprav ona sama, 15 let mlajša, odigra pa jo Saoirse Ronan z vampirsko rdečimi lasmi in aknastim obrazom /…/. Prvi odzivi ob premieri v Telluridu so se še posebej čudili, da je lahko tako dodelan film režijski prvenec. Toda če ste spremljali kariero Grete Gerwig, ste nekaj takega zagotovo pričakovali: že več kot desetletje nastopa v bistrih in srčnih dramedijah, jih piše in celo sorežira. Resnično presenečenje filma pa prinašata njegova skrajna iskrenost in oseben odnos – kar je bilo od Grete Gerwig sicer pričakovati, a je vendarle prava redkost pri debitantskih režiserjih, ki še niso imeli časa vaditi pristnosti.« Peter Debruge, Variety

LADY BIRD

izvirni naslov: Lady Bird
zvrst: komična drama
režiser: Greta Gerwig
scenarij: Greta Gerwig
igrajo: Saoirse Ronan, Laurie Metcalf, Tracy Letts, Lucas Hedges, Timothée Chalamet, Beanie Feldstein
dolžina: 94’
lokacija: Kino v parku / Češminov park Domžale

LADY BIRD

Izvirni naslov: Lady Bird
Zvrst: komična drama
Režiser: Greta Gerwig
Scenarij: Greta Gerwig
Igrajo: Saoirse Ronan, Laurie Metcalf, Tracy Letts, Lucas Hedges, Timothée Chalamet, Beanie Feldstein
Dolžina: 94’
Lokacija: Kino v parku / Češminov park Domžale
Samostojni režijski prvenec igralke Grete Gerwig (Frances Ha, Maggie ima načrt) prinaša očarljivo oseben pogled na turbulenten odnos med materjo in najstniško hčerko, na pritiske odraščanja in resnični pomen tistega, čemur pravimo dom.

Piše se leto 2002 v kalifornijskem Sacramentu. Christine McPherson, ki sliši na vzdevek Lady Bird, je bistra, ambiciozna in uporniška najstnica. Trmasto kljubuje svoji materi, neskončno ljubeči, a kritični in odločni medicinski sestri, kateri je v resnici na las podobna. Oče je izgubil službo, zato se mati na vso moč trudi, da bi preživela družino. Lady Bird, ki pravkar obiskuje zadnji letnik katoliške srednje šole, pa sanjari o pobegu iz predmestja, prestižnih univerzah in velemestnih nebotičnikih ameriške Vzhodne obale. Samostojni režijski prvenec igralke Grete Gerwig (Frances Ha, Maggie ima načrt) prinaša očarljivo oseben pogled na turbulenten odnos med materjo in najstniško hčerko, na pritiske odraščanja in resnični pomen tistega, čemur pravimo dom.

festivali, nagrade
Zlati globus za najboljši film in glavno igralko v kategoriji muzikal ali komedija. Nagrada AFI za film leta. Nagrada gotham za najboljšo igralko. Nagrada združenja filmskih kritikov Bostona za najboljšo stransko igralko in najboljši scenarij. Nagrade združenja filmskih kritikov Chicaga za najboljši film, glavno in stransko igralko ter najbolj obetavno režiserko. Nagradi združenja filmskih kritikov New Yorka za najboljši film in stransko igralko. Nagradi združenj filmskih kritikov Los Angelesa in San Francisca za najboljšo stransko igralko. Nagrade združenja filmskih kritikov Toronta za najboljšo režijo in stransko igralko. Toronto. Telluride. New York. London.



iz prve roke

»Odnos med materjo in hčerjo je ljubezenska zgodba tega filma. /…/ Zgodbe filmov o najstnicah se običajno vrtijo okoli nekega fanta: princa na belem konju, odgovora na vse tegobe življenja. Toda to ni prav nič podobno resničnemu življenju. Večina žensk, ki jih poznam, je imela v najstniških letih neznansko lepe in neskončno zapletene odnose s svojimi materami. Želela sem posneti film, ki bi se osredotočil na to – kjer bi v vsakem trenutku čutili empatijo do obeh likov. Nisem hotela, da bi imela ena prav, druga pa bi se motila. Hotela sem, da bi se obe boleče neuspešno trudili razumeti druga drugo in na koncu nagraditi njuno neutrudno ljubezen. Zame so to najbolj ganljive ljubezenske zgodbe. Ljubezen med materjo in hčerjo je ena najbolj polnih ljubezni, kar jih poznam. /…/ Odraščala sem v Sacramentu, ki ga ljubim, in tako je bil prvi vzgib za nastanek filma moja želja napisati ljubezensko pismo temu kraju, katerega pomen sem resnično doumela šele, ko sem ga zapustila. Težko je prepoznati globino svoje navezanosti, ko jih imaš šestnajst in si prepričan, da se ‘življenje’ dogaja nekje drugje. Film ni posnet po resničnih dogodkih, a v njegovem jedru so resnični občutki, povezani z domom, otroštvom in odhodom. /…/ Ob besedi Kalifornija ljudje navadno pomislijo na San Francisco ali Los Angeles, toda v notranjosti države leži razsežna poljedelska dolina. Sacramento se nahaja na njenem severnem robu, in čeprav gre za prestolnico zvezne države, ima poljedelstvo v kosteh. To ni bahaško mesto. Ne poskuša se oglaševati ali prodajati. Ta kraj in njegove ljudi zaznamujeta nekakšna skromnost in integriteta.« Greta Gerwig

portret avtorice
Greta Gerwig (rojena leta 1983 v Sacramentu, Kalifornija) je končala študij angleščine in filozofije na prestižnem kolidžu Barnard v New Yorku. V novem tisočletju se je hitro uveljavila kot ena najbolj prepoznavnih igralk ameriškega neodvisnega filma nove generacije, zlasti njegove naturalistične, nizkoproračunske in močno dialoške veje, imenovane »mumblecore«. Skupaj z Joejem Swanbergom je leta 2008 napisala in režirala romantično dramo Nights and Weekends ter v njej tudi nastopila. Prvi kritiški uspeh ji je prinesla vloga Florence v romantični komediji Greenberg (2010), igralkinem prvem sodelovanju z režiserjem Noahom Baumbachom. Dve leti kasneje je nastopila v naslovni vlogi Baumbachove indie uspešnice Frances Ha (2012), za katero je skupaj z režiserjem podpisala tudi scenarij, vloga pa ji je prinesla nominacijo za zlati globus. Skupaj sta nato spisala še scenarij za komedijo Mistress America (2015), ki je ob premieri na festivalu Sundance požela navdušen odziv kritike. Zaigrala je tudi v filmih Rimu z ljubeznijo (To Rome with Love, 2012) Woodyja Allena, Maggie ima načrt (Maggie’s Plan, 2015) Rebecce Miller, Wiener-Dog (2016) Todda Solondza, Jackie (2016) Pabla Larraína in 20th Century Women (2016) Mika Millsa, ki ji je prinesel številne nominacije in nagrade kritiških združenj. Lady Bird je igralkin samostojni režijski prvenec.

odmevi medijev
»Lady Bird imamo lahko za neke vrste duhovnega predhodnika filma Frances Ha, toda zdaj, ko je Gerwigova za kamero, film ni več prisrčen poklon igralki, temveč neposreden razmislek o njenih formativnih letih. Gerwigova ni posebej vpadljiva režiserka – čeprav pri pomembnih trenutkih nič ne skopari –, a njena presunljivo učinkovita poteza je, da film skicira skozi niz spretnih drobnih montaž, ki ujamejo bistvo lokacije ali situacije, ne da bi se pri njej predolgo zadrževale. Tako je, kot bi hotela z nami deliti zvežčič, poln živih anekdot, ki se postopoma sestavijo v mnogo večjo sliko, kot neke vrste filmski pointilizem.« Scott Tobias, NPR

»Režiserkino obvladano režijo napajajo same ideje znotraj filma. Estetika Lady Bird ter njegova emocionalna in dramatična čitljivost ustvarita nekakšen realizem moralnosti, skrajno necinično in jasno razumevanje odgovornosti, ki jih prinaša proračun takšnega filma, ter pričakovanj glede stila in vzdušja, ki jih tak film ustvarja in mora tudi izpolniti, če naj si zagotovi mesto v filmski umetnosti – in s tem primerno mesto za režiserko Greto Gerwig.« Richard Brody, The New Yorker

»Lady Bird s svojo toplino in iskrenostjo zasenči sarkastično ostrino nedavnih ženskih zgodb o odraščanju, kot sta na primer Kako sem izgubila nedolžnost in Pri sedemnajstih. Režiserkino spretno ravnanje s formo in tokom dialogov zaznamuje nekakšen ekscentričen individualizem. Pogumno zavrne tudi idejo, da se morajo zgodbe o najstnicah vrteti okoli zaljubljenosti. Pripovedni lok Lady Bird se namesto tega osredotoči na protagonistkino odkrivanje same sebe in tako potrdi, kako pomembno je, da se ženske režiserke lotijo teh zgodb iz lastne perspektive.« Caroline Madden, Reverse Shot

»Paterson Jima Jarmuscha in Lady Bird Grete Gerwig /…/ sta najboljša filma, kar sem jih videl po dolgem času. Oba sta po svoje drobna filma, a sta za tisto, kar želita režiserja doseči, popolna. Odlično sta narejena in odigrana. /…/ Film Grete Gerwig je naravnost osupljiv v tem, kako odraščajočo najstnico prikaže na tako resničen način, z edinstvenim značajem, kot zelo samostojno in svojeglavo dekle. Tega filma ne bi mogel posneti noben moški. To je stoodstotno film ženske režiserke. Vsebuje toliko drobnih detajlov. Nobenih velikih gest; ves je sestavljen iz majhnih prizorov. In deluje.« Jonas Mekas

»Lady Bird je režijski prvenec ljubljenke indie filma (nekoč muze mumblecore gibanja) in glavni lik je pravzaprav ona sama, 15 let mlajša, odigra pa jo Saoirse Ronan z vampirsko rdečimi lasmi in aknastim obrazom /…/. Prvi odzivi ob premieri v Telluridu so se še posebej čudili, da je lahko tako dodelan film režijski prvenec. Toda če ste spremljali kariero Grete Gerwig, ste nekaj takega zagotovo pričakovali: že več kot desetletje nastopa v bistrih in srčnih dramedijah, jih piše in celo sorežira. Resnično presenečenje filma pa prinašata njegova skrajna iskrenost in oseben odnos – kar je bilo od Grete Gerwig sicer pričakovati, a je vendarle prava redkost pri debitantskih režiserjih, ki še niso imeli časa vaditi pristnosti.« Peter Debruge, Variety
 
Marec 2024
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31