Da bomo lokalno zgodovino naše občine poznali še bolje . . .
Slamnikarstvo – naš dolg do prihodnosti
V letu 2011 sta bili v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale organizirano začeti dve aktivnosti, katerih cilj je, da še v večji meri spoznamo slamnikarstvo kot pomemben del zgodovine naše občine.
Tako je bil oblikovan Študijski krožek za pripravo slamnikarske zbirke, ki ga, kot enaka med enakimi, neformalno vodi mag. Tatjana Dolžan Eržen, muzejska svetovalka za področje etnologije v Gorenjskem muzeju Kranj. Študijski krožek združuje tako strokovnjake kot ljubitelje slamnikarstva in je, po začetnik pogovorih o delu krožka in njegovih ciljih, že pripravil temelje za razstavo s tega področja, ki naj bi bila postavljena v prvem nadstropju Godbenega doma Domžale ter naj bi pomenila začetek bodočega Muzeja slamnikarstva, ki ga – glede na pomen slamnikarstva za naše območje, zanesljivo potrebujemo. Študijski krožek je tako sprožil vrsto aktivnosti, katerih nosilci so posamezne pravzaprav kar strokovne skupine. Med temi aktivnostmi naj omenim najpomembnejše: popis predmetov, ki naj bi našli mesto v zbirki; priprava besedil za posamezne panoje, pridobivajo se filmi in preučujejo tehnične možnosti uporabe kar čim več avdiovizualnih sredstev, pripravljajo se pedagoški in andragoški programi, ki naj bi jih izvajali ob razstavi, kjer bo zanesljivo veliko obiskovalcev, ki bi radi praktično poizkusili, kako se iz slame lahko splete kita in kako iz več kit lahko poskusiš narediti slamnik. Ob tem pa smo se tudi dogovorili, da bomo ob panojih, vitrinah in izdelkih iz slame, posebno skrb namenili tudi življenjskim zgodbam ljudi, ki so bili nekoč pomemben del slamnikarstva, saj bomo v okviru razstave našli mesto tudi njihovi konkretni spomini, ki jih bomo na tak način poskusili ohraniti za prihodnost. Pomemben del bodoče slamnikarske zbirke naj bi bile tudi javne prireditve, ki naj bi jih mesečno pripravljali v okviru razstave in naj bi z njimi promovirali slamnikarstvo.
Ena od pomembnejših akcij je bila tudi javno povabilo občanom in občankam za sodelovanje pri pripravi slamnikarske zbirke, v okviru katerega smo iskali najstarejši slamnik in druge stvari, povezane z našo zgodovino – posebej z zgodovino slamnikarstva.
Rezultate študijskega krožka za pripravo slamnikarske zbirke bomo prvič javno predstavili v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine v Knjižnici Domžale 23. septembra 2011. Dobrodošli s predlogi in pobudami!
Drugi, nič manj pomemben dogodek, ki naj bi našel mesto v letošnjem letu, pa je izdaja kar pravcate monografije o slamnikarstvu, ki jo pripravlja novinar in publicist Matjaž Brojan. Eden izmed največjih poznavalcev tega področja in zbiralcev, za katerim je že vrsta etnografskih razstav in ki je za izjemne dosežke na področju varovanja kulturne dediščine med drugim prejel tudi Steletovo priznanje, je namreč že pripravil bogato gradivo, v katerem predstavlja zgodovino slamnikarstva na našem območju.
V knjigi se avtor loteva prvih začetkov pletenja slamnatih kit na našem območju, posebej predstavlja zgodovino domačih in tujih slamnikarskih tovarn in njihov zaton, hkrati pa bodo bodoči bralci in bralke njegovega, s slikovnim gradivom bogatega dela, lahko spoznali ne le zgodovino, temveč tudi vrsto konkretnih aktivnosti, povezanih s pripravo slame, s pletenjem različnih kit in njihovo uporabo, seznanili pa se bodo tudi z vrsto zanimivosti s tega področja, za katere morda še niso niti slišali.
Tako bomo s knjigo Matjaža Brojana, kot z razstavo slamnikarske zbirke poravnavali vsaj del dolga do generacij, ki so prav s slamnikarstvom ustvarjale temelj današnji občini.