Charlie Brown, Snoopy, Lucy, Linus in preostala druščina priljubljenih likov iz stripov Charlesa M. Schulza, znanih pod imenom Arašidki, so dočakali krst na velikih platnih.
Charlie Brown, najljubši nesrečnik na svetu, se poda na epski junaški podvig, ko v njegov razred pride nova sošolka. Medtem pa njegovega najboljšega prijatelja kužka Snoopyja čaka spopad na nebu z večnim sovražnikom Rdečim baronom. Film, ki sledi domišljiji Charlesa M. Schulza bo naposled dokazal, da ima vsak nesrečnik svojih pet minut slave. Arašidki (Peanuts) je priljubljen strip avtorja Charlesa M. Schulza, ustvarjen davnega leta 1950, ki je oboževalce po celem svetu navdušil s samosvojim humorjem in simpatičnimi risanimi liki kot sta osemletnik Charlie Brown ter njegov najboljši prijatelj, pes Snoopy, ki sta zaznamovala otroštvo številnih generacij.
snoopy in Charles M.
Schulz
Charles M. Schulz je stripovske like Charlieja Browna, Shermyja in
Patty predstavil 2. oktobra 1950 v sedmih časopisih, a je bil to le začetek
50-letnega popotovanja, ki je za vedno spremenil popularno kulturo in humor.
Njegov strip so razglasili za enega najboljših dvajsetega stoletja, njegovi
liki pa so zagnali pravo industrijo in pri tem skozi lik Charlieja Browna
priskrbeli še kako potreben glas za vsakega, ki mu sreča ni naklonjena.
Charlie Brown v popularni kulturi zaseda prav posebno mesto. Edini
med Arašidki je, ki se je pojavil tako v prvem kot v zadnjem stripu februarja
2000 (Snoopy je namreč krst doživel šele 4. oktobra 1950); vztrajal je skozi
vse vzpone in padce – in slednjih je bilo vsekakor precej več kot prvih – in s
svojim večnim optimizmom navdihoval bralce širom po svetu. »Charlieja vedno opisujejo kot zgubo,« se
priduša Craig Schulz, sin pokojnega Charlesa M. Schulza in eden od scenaristov
in producentov filma. »A v resnici je
zmagovalec, saj se nikoli ne vda.«
Ko so stripi leta 2000 nehali izhajati, so za seboj pustili
neverjetne številke: približno 350 milijonov bralcev, pojavljanje v 2.600
časopisih v 21 državah po svetu. Skupaj je bilo objavljenih 17.897 (15.391 čez
teden, 2.506 ob nedeljah) zgodbic in prav vsako je Schulz izrisal in izpisal na
roko.
S posebnim darom za komentiranje družbe kot takšne je Charles M.
Schulz ustvaril like in zgodbice, polne igrivosti, humorja, sarkazma in
srčnosti. V štiri sličice na teden je strpal svet, kakršnega je videl okoli
sebe. »Oče se mi je vedno zdel odličen
opazovalec,« se spominja Craig. »Ne
glede na to, kjer je bil ali kaj je počel, je v tistem hipu našel snov za strip.«
Pri tem je v sličice z neverjetno spretnostjo nevidno vpletal pomembne teme,
kot bi bile nekaj povsem samoumevnega. »A
kljub vsemu tega ni izkoriščal; v 50ih letih ni sveta niti enkrat napadel s
cinizmom, kar se je obrestovalo. Ljudje so res vzljubili te like.«
In jih imajo radi še dandanes. Arašidki letos praznujejo 65.
obletnico.
charlie Brown na velikem
platnu
Skozi leta je precej studiev Arašidke skušalo spraviti na velika
platna, a so se Shulzevi upirali. Mnenje so počasi začeli spreminjati, ko je
zanimanje za projekt izrazil režiser Steve Martino, saj je Craig Schulz
navdušen nad njegovim opusom, predvsem nad filmom Dr. Seuss' Horton Hears a
Who! Potem je Craig leta 2012 naznanil, da je s sinom Bryanom in njunim
pisateljskim partnerjem Corneliusom Ulianom spisal scenarij. Kolesje se je v
hipu pognalo v tek in projekt je dobil krila…
To, s kakšno skrbjo se je Martino lotil dela, je na Schulzeve
naredilo velik vtis. »Srečo smo imeli, da
smo ga zvabili k projektu,« se spominja Craig. »Skozi leta smo se morali
ubadati s posamezniki, ki so prišli trkat na vrata, češ da so odraščali ob
Arašidkih in da imajo krasno zgodbo. A ni tako lahko stopiti v svet, ki ga je
bil ustvaril oče, in razumeti, kako je izdeloval strip. Steve Martino to razume.«
Tudi Martino je navdušen nad dejstvom, da lahko sodeluje pri takšnem
podvigu. »Charles M. Schulz je imel
neverjeten vpliv name kot na otroka in umetnika,« pravi režiser. »Na enem od
najinih uvodnih srečanj me je Craig prekinil sredi stavka in rekel, Vsi očetovi
prijatelji so ga klicali Sparky; če se skupaj podajava na to pot, bo najbolje,
da mu tako rečeš tudi ti. To je bila zame neverjetna čast.«
neke črne viharne noči …
Ko Snoopy vstopi v svoj domišljijski svet, priljubljenega kužka
najdemo ob pisalnem stroju, na katerem se je kot svoj drugi jaz, »Svetovno
znani avtor«, lotil pisanja naslednjega največjega romana. Z zaupanja vrednim
urednikom Woodstockom ob strani to Največjo zgodbo na svetu začne z besedami
Neke črne viharne noči… »Snoopy vidi, kaj
se dogaja s Charliejem Brownom; začne tu in nato se zgodba odvija v njegovi
domišljiji,« razloži Martino. Najnovejši preobrat v Charliejevem življenju
je ta, da se je zacopal v malo rdečelasko, novinko v soseščini in v njegovem
razredu. Tudi Snoopy po njegovem zgledu išče ljubezen. »Snoopyjeva zgodba je polna ljubezni in dogodivščin, odvija pa se za
časa prve svetovne vojne, v kateri se kot sloviti pilot odpravi osvojit srce
prelepe pilotke Fifi in se spopada z zakletim sovražnikom Rdečim baronom,«
sklene Uliano.
Za Bryana Schulza – tako s stališča scenarista kot s stališča
oboževalca – je ta del pripovedi še posebej zadovoljujoč: »Ta prizor mi je ponudil priložnost, da naposled odgovorim na vprašanje,
ki se mi je zastavljalo vsa ta leta: Zakaj je Snoopy sploh preganjal Rdečega
barona?«
kdo je Arašidkom sešil
glasove?
Generacijam, ki so odraščale ob risankah o Arašidkih, so se glasovi
Charlieja Browna, Lucy, Linusa, Sally in ostalih vtisnili v spomin; prav zato
je bilo iskanje ustreznih mladih igralcev ključnega pomena za uspeh filma. Po
izčrpljujočem iskanju med prek tisoč kandidati so jih našli: Charlieja Browna v
desetletnem Noahu Schnappu, med preostalimi pa likom glasove posojajo
enajstletni Alex Garfin (Linus), desetletna Hadley Miller (Lucy), desetletna
Francesca Capaldi (mala rdečelaska) in Mariel Sheets (Sally Brown); za glas
Snoopyjeve ljubezni Fifi so se odločili za emmyjevo in tonyjevo nagrajenko
Kristin Chenoweth, ki je za vlogo Sally Brown v muzikalu You're a Good Man,
Charlie Brown prejela tonyja in nagrado drama desk in ki bo letos nastopila v
posebni oddaji A Charlie Brown Christmas ob 50. obletnici televizijskega
pojavljanja Arašidkov ter v njej zapela Christmas Time is Here.
V slovenski sinhronizaciji v režiji Jerneja Kuntnerja so likom
glasove posodili Sebastjan Kušar (Charlie Brown), Pika Kovač (Lucy), Matija
Puhar (Linus), Luca Marinko (Peppermint Patty), Alana Vrviščar (Marcie), Hugo
Artur Košorok (Franklin), Ela Đurić Ribič (mala rdečelaska), Miha Rep (Pigpen),
Vita Suhadolc (Violet), Daša Demšar (Patty), Julija Golob (Frieda), Vid Vidic
(Shermy) in Jakob Anderlič (Schroeder).
ustvarjalci
Steve Martino (režija) je družno z Michaelom Thurmeierjem režiral
uspešnico Ice Age: Continental Drift. Kot umetniški vodja je sodeloval pri
risanem celovečercu Robots in nato z Jimmyjem Haywardom režiral Dr. Seuss'
Horton Hears a Who! z Jimom Carreyjem, Stevom Carellom in Carol Burnett. Velja
za enega od pionirjev na področju računalniške animacije, saj se je že leta
1983 pridružil podjetju Cranston/Csuri Productions in 1983, kjer je oblikoval,
risal in produciral računalniško animacijo za stranke, kot so ABC, CBS, NBC,
HBO in ESPN, ter za delo prejel nemalo nagrad.
Kot eden od kreativnih direktorjev pri MetroLight Studios je
zaslužen za oskarja za vizualne učinke pri zf filmu Total Recall, prejel pa je
tudi emmyja za uvodno špico serije World of Discovery. Zatem je s Howiejem
Mandelom sodeloval pri seriji Lil' Howie's Fun House, s Terryjem Gilliamom in
Ericom Idlom pri filmih Monty Python's Quest for the Holy Grail in Monty Python's
The Meaning of Life; pomagal je zagnati studio Click 3X LA, ki je med
najboljšimi, kar se tiče oblikovanja in produkcije vizualnih učinkov ter
animacije v oglaševalne namene, za TV, celovečerce in format imax.
Craig Schulz (scenarij, producent), sin ustvarjalca Arašidkov
Charlesa M. Schulza, podobno kot avtorjeva vdova Jeannie skrbi za očetovo
zapuščino prek podjetja Charles M. Schulz Creative Associates. Je član
upravnega odbora Muzeja in raziskovalnega centra Charlesa M. Schulza v Santa
Rosi v Kaliforniji, ki ohranja, razstavlja in razlaga življenje in delo
pokojnega Schulza. Scenarij za Film o Arašidkih je spisal s sinom Bryanom
Schulzem in njegovim pisateljskim partnerjem Corneliusom Ulianom; film skupaj
tudi producirajo.