Tečaj šivanja slamnikov

Začetni tečaj šivanja slamnikov drugič

V Slamnikarskem muzeju, ki ga vodi Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nadaljujemo s strokovnimi tečaji šivanja slamnikov. Projekt revitalizacije nekdaj pomembne domače obrti smo pričeli pred dobrim letom, ko smo organizirali prvi tečaj, ki ga je uspešno opravilo enajst udeleženk. Na njihovo pobudo smo izvedli še nadaljevalni tečaj, ko so pod mentorstvom Joži Košak pridobljeno znanje nadgradile z novimi tehnikami šivanja in novimi modeli slamnikov. Gospa Joži je bila šivilja slamnikov v nekdanji tovarni Univerzale Domžale in z muzejem sodeluje že od samega začetka. Čeprav je vodenje takšnega unikatnega tečaja precej naporno, z zanosom predaja svoje znanje na mlajše šivilje.

Zaradi izjemnega zanimanja smo jeseni pričeli z novim kratkim tečajem šivanja slamnikov za začetnike. Število mest je bilo omejeno, zato smo sprejeli le štiri tečajnice. Na srečo je izvedbo tudi tega tečaja finančno podprla Občina Domžale, tako da smo jim lahko omogočili brezplačno udeležbo.

Tečaj je potekal v dveh delih. Prvi je bil namenjen spoznavanju slamnikarske dediščine: po muzeju jih je popeljal strokovni sodelavec Roman Kos, muzejska demonstratorka Milka Breznik jih je naučila osnov pletenja kit iz slame in Danilo Vrhovnik jim je predstavil tehnično delovanje šivalnih strojev. Preostali (večinski) del tečaja je vodila mentorica Joži Košak: od predpriprave kit iz slame za šivanje do specifične tehnologije šivanja in finalizacije slamnikov. Na zaključku tečaja so udeleženke ponosno pokazale svoje prve slamnike, ki so jih zašile s pomočjo mentorice, za svoje potrpežljivo delo pa so prijele priznanja.

Če analiziramo dosedanji doprinos izobraževalnega projekta, je vsekakor pozitivno število novih šivilj slamnikov – kar 15 jih je –, ki so prejele osnovno znanje šivanja slamnikov. V prihodnje bi bilo smotrno to znanje redno nadgrajevati, omogočiti prostor, strokovno in materialno podporo. Pri tem se srečujemo s težavami, kot je pomanjkljiva zaloga slamnatih kit, ki so na evropskem trgu precej drage in težko dobavljive. Tudi tehnično vzdrževanje posebnih šivalnih strojev za šivanje slamnikov je otežkočeno zaradi specifičnega znanja in dobave primernih strojnih delov. Usposobiti bi morali stiskalnico za oblikovanje slamnikov in demonstratorja, ki bo znal rokovati s strojem. Naši načrti so velikopotezni, a izvedljivi, želimo pa si, da bi posameznice (in posamezniki) naš projekt sprejeli tudi kot poslovno priložnost za nadaljevanje tradicije slamnikarske obrti.

Avtorica: Katarina Rus Krušelj
Foto: Mateja Kozina





Nadaljevalni tečaj šivanja slamnikov v Slamnikarskem muzeju


Zopet so šivale nove slamnike
Mesto Domžale z okolico se kot edino v Sloveniji ponaša z bogatim izročilom slamnikarske tradicije, ki jo v Slamnikarskem muzeju pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ohranjamo in oživljamo. Projekt revitalizacije nekdaj pomembne domače obrti ima izredno pomembno povezovalno vlogo v lokalni skupnosti, saj pripomore h krepitvi lokalne identitete ter pomeni priložnost za tržno dejavnost in dopolnjevanje turistične ponudbe območja, na katerem je prisotno, in tudi prispeva k njegovi pestrosti in posebnosti. Že od odprtja muzeja je zorela ideja o organizaciji tečaja šivanja slamnikov, saj primanjkuje šivilj slamnikov, ki bi delile svoje znanje na mlajše šivilje. Našo pobudo je sprejel župan Toni Dragar in Občina Domžale, ki je projekt finančno podprla.

Prvi začetni tečaj šivanja slamnikov
smo izpeljali lansko jesen. V javnem pozivu smo povabili udeležence s šiviljskim predznanjem in smislom za modistično oblikovanje tekstilij. Tečaj je vodila mentorica Joži Košak, šivilja slamnikov v nekdanji tovarni Univerzale Domžale. Uspešno ga je opravilo enajst udeleženk, ki so spoznale, da šivanje slamnikov ni preprosto, kot se sprva zdi, in zahteva veliko spretnosti.


Nadaljevalni tečaj
Po uspešno končanem začetnem tečaju smo spomladi na pobudo udeleženk organizirali še nadaljevalni tečaj šivanja, ko so pod strokovnim vodstvom pridobljeno znanje nadgradile z novimi tehnikami šivanja in novimi modeli slamnikov. Prvi del tečaja je bil namenjen vaji, nato pa so se lotile šivanja ženskega in moškega modela slamnika ter t.i. žirardija ali domžalskega slamnika. Vsak teden je nastalo več slamnikov, ki so jih prvič uspešno predstavile na junijskem Slamnikarskem sejmu v Domžalah. Zaključek tečaja se je odvil en teden kasneje v Slamnikarskem muzeju na vseslovenski prireditvi Poletna muzejska noč. V spremljajočem programu smo se s tečajnicami pogovarjali o tegobah in dobrih trenutnih učenja šivanja slamnikov, ki je vsaki posameznici podal mnoga nova znanja in krepitev potrpežljivosti in samozavesti.

Da, vsekakor šivanje slamnikov ni za vsakogar. Tečajnice so dokazale, da so kos svojevrstnemu ustvarjalnemu izzivu, za kar jim čestitamo. Zahvala velja tako njim, ki so aktivno sodelovale v naših prireditvah, kot tudi mentorici Joži Košak, ki jih je bodrila in naučila marsikaj koristnega v šivanju slamnikov. Zaradi izjemnega zanimanja jeseni pričenjamo z novim kratkim tečajem šivanja slamnikov za začetnike. Število mest je omejeno, pisne prijave sprejemamo do 1. septembra oz. do zasedbe vseh prostih mest.

Avtorica: Katarina Rus Krušelj
Fotografije: Maja Usnik





Tečaj šivanja slamnikov v Slamnikarskem muzeju

Uspešno so zašile prve slamnike

Med 18. in 20. stoletjem je bilo slamnikarstvo v Domžalah in okolici ena izmed pomembnejših obrti na Slovenskem in je danes pomemben del slovenske kulturne dediščine. Z oživljanjem le-te si v Slamnikarskem muzeju, ki ga upravlja Kulturni dom Franca Bernika Domžale, prizadevamo za ohranjanje in popularizacijo obrti, ki je že delno zamrla. Oživljanje slamnikarstva ima pomembno povezovalno vlogo v lokalni skupnosti, pripomore h krepitvi lokalne identitete ter pomeni priložnost za tržno dejavnost in dopolnjevanje turistične ponudbe območja, na katerem je prisotno, in tudi prispeva k njegovi pestrosti in posebnosti.

Slamnikarstvo kot živa kulturna dediščina
Eden glavnih projektov Slamnikarskega muzeja – ohranjanja slamnikarstva kot žive kulturne dediščine – se že izvaja v sodelovanju z lokalnimi društvi in posamezniki, ko se v različnih muzejskih programih tradicija pletenja slamnatih kit ter izdelovanja slamnikov prenaša na mlajše generacije. Beležimo pa pomanjkanje šivilj, ki so nekdaj šivale v nedavno zaprti domžalski slamnikarski tovarni Univerzale, in bi delile svoje znanje na mlajše šivilje. Našo pobudo za organizacijo prvega osnovnega tečaja šivanja slamnikov je sprejel tudi župan Toni Dragar in Občina Domžale, ki je projekt finančno podprla. Z njihovo pomočjo smo lahko omogočili brezplačen tečaj.

Število prijav preseglo pričakovanja
Že v poletnih mesecih smo v lokalnih medijih objavili javni poziv k sodelovanju. Zaradi tehničnih omejitev (usposobili smo štiri stroje za šivanje slamnikov) je bilo omejeno tudi število mest. Povabili smo udeleženke in udeležence s šiviljskim predznanjem in smislom za modistično oblikovanje tekstilij ter jih pozvali, da v svoji prijavi navedejo šiviljske izkušnje ter zapišejo, kakšen izziv jim predstavlja tovrstno izobraževanje. Vsekakor se tako velikega zanimanja nismo nadejali, saj smo prejeli trinajst prijav. Odločili smo se, da v tečaj sprejmemo vse in zato priredimo več krogov tečaja.

Potek tečaja

Prvič smo se srečali konec oktobra v uvodni predstavitvi domžalskega slamnikarstva. Strokovni poznavalec Roman Kos je tečajnice popeljal po muzejski zbirki, muzejska demonstratorka Milka Breznik jih je naučila osnov pletenja kit iz slame in tehnik Danilo Vrhovnik jim je predstavil tehnično delovanje šivalnih strojev. Nato je sledil praktični del tečaja, ki ga je vodila muzejska demonstratorka in mentorica šivanja slamnikov Joži Košak. V štirih tednih je trem skupinam tečajnic predala svoje široko znanje in spretnosti šivanja slamnikov: od predpriprave kit iz slame do spoznavanja tehnologije šivanja in finalizacije slamnika, ter jih bodrila na poti k cilju tečaja, da vsaka samostojno zašije svoj slamnik.

Tečaj kot svojevrsten izziv

Na tečaj šivanja slamnikov so se prijavile udeleženke iz Domžal in okolice, različnih starosti, poklicev, izkušenj, a vse je združevala ljubezen do šivanja in želja po novih znanjih. Tečaj jih je uspešno opravilo enajst: Betka Burger, Ana Cajhen, Edita Jesih Nibrant, Lidija Marinič, Katja Paladin, Mateja Penca, Sonja Sedej Mirtič, Lidija Šivavec, Mojca Urbanija, Simona Werber Kostrevc in Tatjana Zupan. Spoznale so, da šivanje slamnikov ni preprosto, kot se sprva zdi, in je potrebno veliko spretnosti in potrpežljivosti. A z veseljem bi se udeležile še nadaljevalnega tečaja, ki nameravamo izvesti naslednje leto. Tečaj šivanja slamnikov pa ni predstavljal poseben izziv le udeleženkam, temveč tudi organizatorjem. Kako v razmeroma kratkem času izučiti kopico ljubiteljskih šivilj, jim bo uspelo doseči cilj – vsaka sešiti svoj slamnik? Ali bomo imeli dovolj slamnatih kit, kje primerne dobiti? Bodo štirje stroji za šivanje slamnikov tekoče delovali in kako uskladiti skupine, ki bodo šivale na njih? Sedaj ob zaključku projekta lahko rečemo, da smo vsi uspešno prestali prvi preizkus, tako tečajnice kot tudi organizatorji. Vsem pohvale za potrpežljivost!

Avtorica: Katarina Rus Krušelj
Fotografije: Maja Usnik in Miro Pivar (skupinski portret)



 
Marec 2024
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31