SLOVANSKA SOLZAprogram: Dvoržak "Simfonija št. 7”
izvajalci: Orkester Spira mirabilis
Edinstveni dogodek ob otvoritvi novega cikla, z enim od najbolj nenavadnih in uveljavljenih orkestrov v Evropi.V
Dvoržakovi glasbi se zrcali velikanska globina, v njej najdemo naravno
lepoto, melanholijo in tisto slovansko občutenje slovesa in žalosti, vse
to v vrelcu melodij in folkloristično obarvanih ritmov, ki spominjajo
tudi na naše korenine in lahko obudijo tudi naše spomine podzavesti, v
osnovi pa so značilne za česki glasbeni ton, zvok in zven. Nekaj kar
sprva lahko zadiši po sentimentalnosti, v resnici pa je neizmerno
globoka izraznost.
Na otvoritvenem koncertu letošnjih Domžalskih
popotovanj nas bo v ta svet popeljal orkester Spira mirabilis, ki s
svojo čudezno močjo v zadnjem času osvaja evropske odre. Veseli in
počaščeni smo, da jih bomo lahko ugostili tudi na našem odru ter da bomo
lahko deležni njihove mladostne energije, veselja in ljubezni do
glasbe, ki v kombinaciji s poglobljenim delom, izkušnjami, ki si jih
nabirajo tudi v številnih drugih vodilnih orkestrih, s tradicijo
poslušanja in reagiranja, skupne predstave zvočnih estetskih idealov,
žlahtne in plemenite kulture igranja s celostnim angažmajem torej,
osvaja srca poslušalcev vsepovsod, partiture pa osvobaja dušeče rutine
in patine.
Obeta se nam nepozabno sinfonično doživetje, ki le redko zaide in se zgodi na naših odrih!
PO POTI MINLJIVOSTI …program: Schubert (iz cikla Lepa mlinarica), Crumb (Enajst odmevov jeseni), Takemitsu (Jesenska pesem)
izvajalci:
Aco Bišćević, Breda Zakotnik, Giorgos Fragos, Božena Angelova, Irena
Kavčič, Aljaž Beguš, Jerca Novak in ostali člani abonmajskega ansambla.
Ljubezen, smrt, narava in potovanja kot glavni motiv tega jesensko obarvanega duševnega popotovanja.»Ko
sem opeval ljubezen, sem občutil bolečino, ko sem pel o bolečini, sem
čutil ljubezen. Tako sem bil razdvojen med ljubeznijo in bolečino.« To
je odlomek iz sanj, ki jih je v svoj dnevnik zapisal petindvajsetletni
F. Schubert.
V vseh njegovih skladbah je moč čutiti bolečino kot
izvor navdiha, žalost in bližina smrti sta pri njem tako čisti in
odkritosrčni že od mladostnih del naprej, ne glede na obdobje, v katerem
je skladba nastala.
Osrednja skladba novembrskega koncerta je
Schubertova zbirka pesmi Lepa mlinarica, ki je sama po sebi že dovolj
kompleksen in zaključen cikel in se v današnjem času ponavadi izvaja
samostojno, tokrat pa bodo v prvem delu, v sedaj že v znanem abonmajskem
duhu, izvenela še tri dela, ki mogoče lahko poslušalce pripravijo na
Schubertovo duševno potovanje, z osrednjimi motivi: ljubezen, smrt,
narava in popotovanja.
Jesensko novembrsko obarvani odtenki v
Domžalah se nam obetajo s Schubertom in Crumbom, kot osrednjima
komponistoma, z znanci iz abonmajskega ansambla ter velikim umetniškim
prispevkom tenorista Aca Bišćevića in redke gostje na naših odrih,
pianistke Brede Zakotnik, velike poznavalke Schubertovih samospevov.
SLAVNOSTNI BOŽIČNI KONCERTprogram: Corelli, Wassenaer, Vivaldi, Kanchelli, Crumb, Jolivet, Britten, Mozart, Taverner, Schubert
izvajalci: Mate Bekavac, abonmajski ansambel, prvič tudi abonmajski orkester in zbor
Slavnostni božični koncert, prvič z abonmajskim orkestrom in zborom.V
tem času, polnem lepih običajev, vonjav in spominov, včasih pozabimo,
da je ravno ta čas mogoče najtežji za osamljene, žalostne in nesrečne
ljudi. Ko se ob pogledu na vse to izobilje, bolj ali manj pristno,
vendar v tem času se posebej razcvetelo družinsko idilo, iluzijo
brezmadežne družinske sreče in blaženosti, lahko porajajo tudi kakšna
bolj senčna občutenja in tesnobni občutki, ter še bolj intenzivno
občutijo žalostna stanja, ki pa tudi v tem prazničnem mesecu lahko
potrkajo na prag našega duševnega življenja, žal ne le v božičkovih
oblačilih.
Na decembrskem abonmajskem koncertu bomo pripravili
glasbeno mešanico iz bogate zapuščine baročnih in klasičnih skladb z
božično vsebino in pa tudi tisto iz božicnega zakulisja. Koktajl z
baročno-sodobnim okusom, uveličan tudi s prisotnostjo zbora, orkestra in
pevskih solistov, kjer se bodo na odru v intimnih dialogih in tudi
slavnostnih sozvočjih družile, pogovarjale, podpirale in dopolnjevale
sorodne govorice, mogoče tudi sorodne duše. Skupaj bomo praznovali, se
veselili, častili, molili, jokali, sočustvovali in iskali … vsak po
svoje, v svoji veri, v svojem iskanju, izven zgodovine in trenutnega
stanja, ki ga je ustvarilo človestvo, kjer ni prostora za vsemogočne
sile, kaj šele njega samega.
DOMŽALSKI BALprogram: Mozart, Strauss, Schumann, Poulenc, Schnittke, Saint-Saëns, Gruber
izvajajo:
Domžalski abonmajski, pustno karnevalsko razposajeni glasbeniki in
kameleonski godci s »kapelmajstrom«, godcem Juriusom Verdusom von
Godlerjem na čelu
A ‘mate kaj za pusta hrusta? Varijacije na karnevalsko temo.Zakaj smemo biti za Pusta bolj drzni, pogumni, nagajivi, "spet otročji”?
Kaj nam dajo maske? Ščit, varnost, svobodo in brezbrižnost druge identitete?!
Obiščite
z nami pustne metropole, zaplešite kar v Domžalah v dunajskih ritmih,
odišavljeni s francoskimi vonjavami, doživite vročico brazilskih in
mediteranskih ulic, pokukajte kaj, oziroma kdo se skriva za rdečimi in
črnimi maskami, v glasbeni galeriji različnih mentalnih stanj (tako je
svoj Carnaval označil R. Schumann)
Commedia dell arte, opera
buffa, opereta, Bal masque, Conte fantastique, Saudades do Brasil in
druge karnevalske variacije, Mozart, Strauss, Caplet, Poulenc, Milhaud
ter naši in tuji mladi pevci in inštrumentalisti z gostom Juretom
Godlerjem.
»Kodeks oblačenja« po želji, še posebej pa bomo veseli
dam v elegantnih večernih oblekah, z vsemi razpoložljivimi korzeti in
stezniki ter globjimi dekolteji in pa gospodov v frakih s prav tako
globoko in predvsem voljno denarnico, da bo imel pust kaj za pohrustat.
Zelo dobrodošle so torej raznorazne maškare in tudi tiste bolj mistišne z
beneškimi maskami, lahno odete le v črno tančico s kapuco, brez
vsakršnih modnih čipkastih dodatkov :)
TA VEČNI, SLADKO-GRENKI, NEBEŠKI ZDAJprogram: Schubert (Pastir na skali), Strauss (Štiri zadnje pesmi), Mahler/ Stein (Simfonija št. 4)
izvalalci: Marta Močnik, Mate Bekavac, abonmajski ansambel
Pozno romantične mojstrovine z okusom neizmernega hrepenenja, trpljenja in ekstaze v najbolj intimnih komornih oblikah.Motiv
osamljenega, nesrečnega, zaman k ljubezni stremečega popotnika, je
skupen za Schuberta in Mahlerja. Oba sta nekako posedovala poseben
talent za to, da sta svoje osebno trpljenje znala prevesti v notni
zapis, mu dati kar najbolj oseben pečat.
Marsikaj je skupno za
njuno glasbo, njune simfonije so nekako končna točka specifične
avstrijske linije, ki se začenja s Schubertom in preko Brucknerja vodi k
Mahlerju. Nekako kot oblika narodne glasbe, ki je v mesto prišla s
podeželja, se preoblikovala v glasbo prestolnice, ki je k naravni
čistosti pridobila še močan priokus ironije, cinizma in tudi dodatne
žalosti. Romantiko najbolj čistih in voljnih čutnosti je Mahler razširil
še z »intelektom« in jo posodobil z Lizstovimi severno nemškimi
pridobitvami in oblikami simfonične pesnitve.
Z Mahlerjevo četrto
se nekako zaključuje romantična era, je tudi mejnik v njegovem opusu,
zadnja iz njegove tetralogije "Wunderhorn-Simfonien”, ki imajo za ozadje
tekste starih nemških pesmi, in obenem prelomnica k novem. V njenem
zvenu je čutiti nove tokove, neoklasične struje, reducirano in bolj
komorno zasedbo, ki je utrla pot novi glasbi Schönberga in njegovih
učencev, ki so imeli v navadi, da so priredili marsikatero veliko delo
predhodnikov ali sodobnikov, da bi ga lahko izvajali v bolj intimnem
ozračju hišnih koncertov, kjer so analizirali, diskutirali,s e
navdihovali in tudi opijali do onemoglosti (Steinovo priredbo bomo,
mislim, prvič slišali v Sloveniji).
Štiri zadnje pesmi R.
Straussa so prav tako neke vrste poklon minljivosti, lahko bi celo rekli
komponistov lasten labodji spev, kjer se močno čuti slovo: "Le naprej
tiha spokojnost, globoko v večerni zarji, kako smo utrujeni od potovanja
- je to mogoče smrt?”
Slovo je torej čutiti v tem programu, od
ljubljenih, od romantičnega obdobja, od življenja … vendar je to slovo
obenem tudi milo, božajoče, skoraj mamljivo in odpira nove perspektive.
Schubertov pastir poje "pomlad prihaja”, Mahlerjev sopran uživa v
nebeških radostih, izven zemeljskega direndaja, kjer je vse mirno, kjer
živimo angelsko življenje in kjer nam vrtnarji vse dopuščajo. Slovo treh
romantičnih mušketirjev, ob katerem zastaja dih … ?!
TONI SO VIŠJE BESEDEprogram: Schumann
izvajalci:
Katia Skanavi (klavir), Claudio Bohorquez (violončelo), Garet Lubbe
(viola), Daishin Kashimoto (violina), Mate Bekavac (klarinet)
I
zbor del iz celotnega Schumannovega opusa v izvedbi solistov najuglednejših evropskih orkestrov.To
je ob neki priloznosti izjavil mogoče največji poet med vsemi
komponisti, Robert Schumann. Genialnost Goetheja & co je znal
popeljati še višje, posredovati neizrekljivo in jo obogatiti še za novo
dimenzijo čutnega zaznavanja, nekako kot če bi se pogledali v ogledalo
in se videli drugače kot prej, "večdimenzionalno”, s pogledom v
notranjost, v njene globine ter prišli do spoznanj, do katerih ni mogoče
priti le potom besed.
Tokrat je naše popotovanje usmerjeno
navidezno nekako ožje in sicer na opus enega samega komponista, na
nemškega skladatelja Roberta Schumanna. Dosedaj smo na domžalskih
koncertih poskušali osvetliti določeno temo iz čim večih perspektiv, ji
dati zven preteklosti in sedanjosti, črpali smo takorekoč iz celotne
zapuščine. Na tem koncertu pa bomo naš fokus osredotočili na delovanje
enega samega avtorja ter poizkusili naravnati naše čute tako, da bomo
lahko zaznali raznolikost in kreativnost znotraj celotnega opusa tega
nemškega romantika, kot da bi v enem samem večeru slišno prelistali
njegov življenski opus na področju komorne glasbe. Album je resda
preobširen, da bi ga lahko pustili izzveneti v enem večeru, tako da bomo
predstavili le izbrana dela iz skladateljevih različnih obdobij, nekako
v namišljenem večernem sprehodu podoživeli življeneje, vse njegove
pomladi, jeseni, vse svetlejše in temnejše odtenke, minljivost …
Na
tej poti nas bodo vodili mednarodni poustvarjalci, solisti, komorni
glasbeniki ter solisti vodilnih nemških orkestrov z bogato tradicijo
izvajanja Schumannovih del.