Nekega večera v japonskem mestecu zagori stavba, v kateri je priljubljen bar. Požar je bil podtaknjen. Minato skupaj z mamo Saori z domačega balkona opazuje goreče zublje in ji ob tem postavlja nenavadna vprašanja. Tudi naslednje dni se Minatovo nenavadno vedenje nadaljuje, zapira se vase, neke noči izgine, mama pa ga najde v zapuščenem vodnem jašku. Saori zaskrbljeno vrta v sina, dokler ji ne prizna, da ga v šoli ponižuje njegov učitelj, gospod Hori. Mama odločno odvihra v šolo. A uslužbenci, predvsem ravnateljica, so do nje zadržani. Po spletu dogodkov se izkaže, da resnica morda ni tako enoznačna – kdo v tej zgodbi je žrtev in kdo storilec? Učitelj namreč trdi, da je Minato tisti, ki nadleguje sošolce, še posebej nežnega Yorija. Pod urejeno povrhnjico majhne skupnosti začne brbotati in zdi se, da vsak od protagonistov s sabo nosi drugačno skrivnost in drugačno resnico.

Režiser z rašamonovsko navdahnjeno pripovedno strukturo vrača gledalca k isti dogodkovni osnovi, le da jo vsakič predstavi skozi oči drugega protagonista. Pripovedne vrzeli se polnijo z različnih perspektiv in se tako počasi osmišljajo. Dinamična zgodba pa v obravnavi aktualnih družbenih tematik kljub napetemu loku ostaja empatična in tankočutna.