Zadnji aprilski teden bo v Domžalah izzvenel v duhu Balkana in okolice, v rahločutnih in ognjevitih zvokih, ob zvokih sevdaha in ciganske glasbe in tudi osebne nostalgije.

Vpliv ciganske glasbe v klasični glasbi je nekako okvir programskega dogajanja na tem koncertu. Od cigansko obarvanih zimzelenih Brahmsovih plesov in Lisztovih rapsodij, preko Enescujevih in Bartokovih romunskih plesov in Ravelovega Cigana. Mešanica subjektivno obarvanih govoric značilnih za omenjene komponiste in ustvarjalce, obenem občudovalce ciganskega, folkloristično madžarsko - romunskega. Plesna ognjevitost kot kontrast melanholiji koncerta v glasbeno-scenskem abonmaju.

V klasičnem abonmaju bomo gostili trenutno enega najbolj iskanih violinistov svoje generacije Nemanjo Radulovića, ki bo prvič gostoval v Sloveniji, je pa pogost gost največjih glasbenih hiš in festivalov po vsem svetu. Solist, ki snema za slovito založniško hišo Deutsche Grammophon. Ne vem, nekako nimam tega dara, ne sposobnosti, da bi lahko spoznal glasbenika oz. njegovega igranja preko podatkov iz biografije?! Pa vendar vsaj nekaj spominov, bolj osebne narave ...

Nemanjo sem spoznal kot trinajstletnega dečka, ki je skupaj z družino zapustil rodno Jugoslavijo in se naselil v majhnem stanovanju v Parizu, kjer je bil sprejet na podiplomski študij na slovitem Conservatoire national supérieur de musique, kljub temu, da je doma končal komaj sedmi razred osnovne šole. Občudoval sem njegov pogum, ki ga je s svojo prisotnostjo, odrekanjem in predvsem verovanjem vanj vsakodnevno potrjevala njegova družina (v tistem času so se vsi preživljali izključno z njegovo štipendijo, petčlanska družina, pes Raša in stanovanje veliko trideset kvadratnih metrov). V Parizu sva v času studija preživela nekaj nepozabnih trenutkov, ki so naju povezali za vse življenje, neodvisno od različnosti najinih poti, od razdalij, časa in prostora, kjer se gibljeva …

Pianistka Lidija Bizjak je bila prav tako del mojega obdobja v Parizu, kjer mi je v veliki meri pomagala pri lažji aklimatizaciji in novi kulturi. Tudi z njo se je stkala vez, ki je kljub redkem negovanju izven časa in nekako neuničljiva. Vedno je bila nekako v bližini, celo soseda in še danes, čeprav preredko, se ljubkovalno pokličeva kot "komšija” in "komšinice”.

Mate Bekavac, umetniški vodja klasičnega koncertnega cikla

Cena vstopnice: 14/13 Eur