Drama SNG Maribor / režija: Jure Novak / igrajo: Gorazd Žilavec, Liza Marijina, Julija Klavžar /  predstava traja 1 uro in 20 minut

Predbožična igra o odnosu med očetom in hčerjo, generacijskem prepadu ter o tem, kako se lahko znova najdemo v najbolj nepričakovanem trenutku.

Mike Bartlett: SNEŽINKA

Drama SNG Maribor
gledališka predstava
Torek, 13. 12. 2022
ob 20:00h abonma gledališki ROMEO in IZVEN
Sreda, 14. 12. 2022
ob 20:00h abonma gledališki JULIJA in IZVEN
Četrtek, 15. 12. 2022
ob 20:00h abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN
KD Franca Bernika

Mike Bartlett: SNEŽINKA

Drama SNG Maribor / režija: Jure Novak / igrajo: Gorazd Žilavec, Liza Marijina, Julija Klavžar /  predstava traja 1 uro in 20 minut

Predbožična igra o odnosu med očetom in hčerjo, generacijskem prepadu ter o tem, kako se lahko znova najdemo v najbolj nepričakovanem trenutku.
Drama SNG Maribor
gledališka predstava
Torek, 13. 12. 2022
ob 20:00h abonma gledališki ROMEO in IZVEN
Sreda, 14. 12. 2022
ob 20:00h abonma gledališki JULIJA in IZVEN
Četrtek, 15. 12. 2022
ob 20:00h abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN
KD Franca Bernika

Gledališki


- Šest izbranih predstav slovenskih poklicnih gledališč -


Barbara Zemljič: OLJE ČRNE KUMINE | 8., 9., 10. november 2022
Mestno gledališče Ljubljansko / režija: Barbara Zemljič / družinska drama / igrajo: Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k.g. 

Družinski odnosi so poleg genov osnovni gradnik človekovega značaja. V zgodbi o teh odnosih srečamo študenta Boruta in njegovo mamo, podjetno in delavno samohranilko Moniko, ki prisega na vsemogočno zdravilno moč črne kumine. Kaj komu pomenijo sreča, smisel in sočutje, je odvisno tudi od tega, kateri generaciji pripadamo, kakšne vzgoje smo bili deležni in v kakšni družbi živimo. Družine so vedno presečišče različnih generacij, zato se v njih krešejo nazori preteklosti, zahteve sedanjosti in pričakovanja prihodnosti. Vse te rane, ki si jih zadamo med sobivanjem, se spremenijo v brazgotine zamer, ki nas za zmeraj zaznamujejo, in niti olje črne kumine, vsesplošno zdravilno, ne olajša naših bolečin.


Brina Klampfer: PALOMA 
Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik / produkcija magistrskega programa Gledališka režija / režija: Brina Klampfer / igrajo: Dario Varga, Romana Šalehar, Iztok Drabik Jug, Tamara Avguštin, Stane Tomazin, Draga Potočnjak / glasbeniki: Tadej Čaušević, Liam Hlede, Marijan Sajovic 
Zgodba o skromnih začetkih papirne tovarne iz Sladkega Vrha, o moči vizije in o tem kako pomembna je skupnost.

Duhovita, grenko-sladka uprizoritev se naslanja na zgodbo o tovarni Paloma – Sladkogorska, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Mlada ekipa ustvarjalcev se je lotila razmisleka o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem, za spominom, vpisanim v generacije, ki so ga okusile, in tiste, ki ga niso – ali predstava o nekdanjih »boljših« časih temelji na resničnosti ali je vse skupaj le utvara? Intimne zgodbe krajanov, iz katerih izhaja, pa hkrati odpirajo vrsto širših družbenih tem: Kako so politični projekti izgradnje krajev vplivali na življenja ljudi? Kakšna je v takem kontekstu usoda malega človeka? Kako s tem shajati danes?


Avtorski projekt: PRAVLJICE NAŠEGA OTROŠTVA
Prešernovo gledališče Kranj, SNG Nova Gorica / režija: Jernej Lorenci / igrajo: Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Iztok Mlakar, Urška Taufer, Gregor Zorc k.g. 
Jernej Lorenci raziskuje malce drugačne pravljice in izvirne mladostne spomine, ki nam jih deli izvrstna igralska zasedba.

V avtorskem projektu Pravljice našega otroštva se je ekipa ustvarjalcev uprizoritve pod vodstvom režiserja Jerneja Lorencija spraševala o vlogi pravljic v osebnem življenju, o arhetipskem pomenu pravljic svojega otroštva in tudi o vlogi pravljic v kolektivnem nezavednem. Režiser Jernej Lorenci je želel skupaj z igralci prodreti v korenine njihovega otroštva in skupaj z njimi ponovno »podoživeti« stanja in emocije, ki so jih doživljali ob pripovedovanju pravljic.

Ali kot je zapisal režiser sam: »Vrnili se bomo v naše otroštvo. S pomočjo pravljic, ki so nam jih pripovedovali, bomo obnovili čas, ko smo se čutili popolnoma varne, popolnoma cele, zlite z drugim, pripovedovalcem, in s seboj. Skušali bomo natančno rekonstruirati točno določene pripovedi, točno določene večere, osebe-pripovedovalce, prostore, svetlobo, vonje, glasove, občutke. Tudi mi, ki smo starši ali pa to nismo, smo pripovedovalci pravljic. Tudi naše večere bomo skušali rekonstruirati. /.../ Torej: hvalnica pravljici, hvalnica domišljiji, sprejetje smrti.«


Eva Mahkovic, Tereza Gregorič: TRIDESETLETNICE 
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica / režija: Tijana Zinajić / igrajo: Anuša Kodelja, Lucija Harum k. g., Lara Fortuna k. g., Jure Kopušar, Žiga Udir, glasbenik: Anže Vrabec 
Tijana Zinajić v svojem dinamičnem slogu prepleta usode treh tridesetletnic, prijateljic iz časa srednje šole, ki jih je življenje popeljalo v zelo različne smeri – nakar se ena od njih odloči, da je čas za poroko ... ki pa mora biti popolna.

Lana, Antea in Leticija so skoraj odrasle punce in prijateljice. Lana je visoko izobražena in delavna. Vse kar si želi, je dobra kariera. Antea je umetnica in borka za ženske pravice. Vse kar si želi, je ustvarjati in živeti svobodno nekonvencionalno življenje. Leticija je uspešna odvetnica in hudo popolna. Vse kar si želi, je v resnici že dosegla, pa vendar ji še zmeraj nekaj manjka. Pravkar je dobila službo v tujini, kamor si od nekdaj želijo vse tri. Želijo si ven iz Slovenije, v obljubljeno deželo, kjer lahko živijo svobodno, brez predsodkov, brez pričakovanj, kjer bi se cenili njihova sposobnost in delavnost. Namesto v obljubljeni deželi pa se znajdejo v prelomnem obdobju, ki s sabo prinese tornado velikih življenjskih odločitev in je hkrati preizkušnja za prijateljstvo, za življenjska prepričanja, za vse, kar so si o odraslosti do zdaj samo predstavljale. Tridesetletnice se po eni strani spopadajo z idejo sodobne ženske, ki so jo izoblikovale v času študija, zdaj pa se soočajo z resnično družbo in svojo vlogo v njej. So res (lahko) tako svobodne, kot si mislijo? So odločitve res njihove ali jih v večini usmerjajo pričakovanja drugih? Komedija o tem, kako ohraniti sebe in hkrati biti ženska, izrisuje situacije številnih sodobnih, samostojnih, izobraženih žensk, ki si želijo vzpostaviti lastno življenje, razpete med vrednotami preteklosti in sedanjosti.


Mike Bartlett: SNEŽINKA 
Drama SNG Maribor / režija: Jure Novak / igrajo: Gorazd Žilavec, Liza Marijina, Julija Klavžar 
Predbožična igra o odnosu med očetom in hčerjo, generacijskem prepadu ter o tem, kako se lahko znova najdemo v najbolj nepričakovanem trenutku.

V bridkem in ganljivem dramskem delu se britanski dramatik Mike Bartlett (1980) – eden najzanimivejših talentov zadnjega časa – sooča z aktualnim generacijskim prepadom, vprašanji tako imenovane milenijske generacije, in z odgovori, ki jim jih zmorejo ponuditi generacije njihovih staršev. V osrčju te mojstrsko napisane aktualne zgodbe leži Bartlettova zmožnost razgrnitve in zagovora obeh strani konflikta: oče Andy in hči Maya, ki zadnja tri leta nista spregovorila, sta se po materini smrti povsem odtujila, sedaj pa sta na tem, da se ponovno srečata. Svež, pronicljiv in oster Bartlett pravi, da Snežinka prvobitno govori o domu in identiteti. A nesporazum očeta in hčerke ni skrčen zgolj na družinsko zgodbo, gre za veliko širši diapazon, ki bi mu lahko rekli kar razkol "zeitgesta”. V besedilo so vpisani brexit in veganstvo, identitetne politike in ponovni vzpon desnic, kriza moškosti in četrti val feminizma. V na videz lahkotni aktualnosti najde način, kako večne teme prepleta z živimi kulturnimi referencami, kako razpira na prvi pogled nerešljiva vprašanja v konkretno in človeško zgodbo.


Jera Ivanc: #PUNCEINPOLPUNCE 
SNG Drama Ljubljana / režija: Ivana Djilas / igrajo: Silva Čušin, Maša Derganc, Mia Skrbinac, Iva Babić, Nina Valič, Saša Pavček 
Ivana Djilas in Jera Ivanc na odru združita šest znanih ženskih likov iz različnih obdobij zgodovine, ki se v vrsti pronicljivih in zabavnih srečevanj sprašujejo o tem, kaj in kako je biti ženska.

Kaj je feminizem? Kaj je feminističen tekst? Kaj so družbene, spolne, gledališke vloge? Kaj pomeni biti ženska, feminist_ka, človek? Kaj je feministična predstava? Kaj je feministična revolucija? Kaj se zgodi, če kvote vzamemo resno? O vsem tem se je skozi šest zgodovinskih ženskih likov spraševala dramatičarka Jera Ivanc, ko je po vzoru besedila Caryl Churchill »Punce in pol« snovala besedilo za novo predstavo. #punceinpolpunce so poskus upora proti tradicionalizmu in antiintelektualizmu, nekakšna aristofanovska utopija, ki verjame v nenasilne spremembe, tudi v gledališču. Verjame v ženske, ki z različnimi izkušnjami naravnega in družbenega spola ter vlog pokrivajo vse sfere človekovega delovanja, izrekajo relevantne in sodobne poglede na svet in na lasten položaj v njem. Ne glede na kvote. Ali prav zaradi njih. Kaj se torej zgodi, ko na oder stopijo lepa Vida, trojanska Helena in papežinja Ivana, interspolna atletinja Stanisława Walasiewicz in astrofizičarka Vera Rubin, Marijana, personifikacija svobode z Delacroixove slike, in Dolores, kip Marije Sedem žalosti?  V iskanju smisla zasnujejo feministično revolucijo z veliko petja in pronicljivega humorja.




 
November 2022
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(0)