LISIČKA IN DRUGE PRAVLJICE
kratki animirani filmi z ustvarjalnimi delavnicami / Čas za netopirje, Miriam in izgubljeni pes, Glavo pokonci!, Tiger, November, Majcena lisička, Neumiti pingvin, Rokavička / distribucija: Društvo dva koluta

Animirani filmi so del otroškega abonmaja že vrsto let, saj z njimi spoznavamo različne avtorske estetike in tehnike ustvarjalcev, ki so se predstavljali na festivalu animiranega filma Animateka, ki se vsako leto odvija v Ljubljani. Lisička in druge pravljice obsega kar nekaj animatekinih letin, saj predstavlja izbor najboljših kratkih animiranih filmčkov, primernih predvsem za najmlajše gledalce, ki so mogoče celo prvič na obisku v kinu. Otroci filme gledajo v družbi mentoric, ki jih vodijo čez različne zgodbe, se z njimi pogovarjajo o njihovi vsebini, o glavnih likih in predvsem o otroški izkušnji in dojemanju videnega. Po ogledu filma pa se otroci z našimi mentoricami odpravijo v razrede in igralnice, kjer skupaj izvajajo ustvarjalne delavnice, s katerimi spoznavajo skrivnosti nastajanja animiranih filmov.

Po motivih ljudskih pravljic: SEVERNI SIJ
živa risanka / Kulturno društvo Pripovedovalski Variete / animacija: Matej Lavrenčič / glasba: Klemen Bračko / pripovedovanje: Ana Duša, Špela Frlic in Rok Kušlan

Trije pripovedovalci, en riser in en glasbenik. Tri pravljice iz severnih dežel, ki tako zvočno kot likovno nastajajo vsakokrat sproti pred zbranim občinstvom. Severne dežele so mrzle, razen takrat, kadar so tople. Gorate so, razen tam, kjer se prelijejo v morje. V njih živijo pametni ljudje, ki včasih naredijo tudi kakšno neumnost, in čudežna bitja, ki spletajo svoje zgodbe z njihovimi. Tako gredo stvari na severu, zdaj po svetlem, zdaj v temí, in kdor ima za prdec sreče, ga obsije še severni sij. Severni sij temelji na treh skandinavskih ljudskih zgodbah z znanimi in manj znanimi motivi; v prvi srečamo reveža, ki od Hudiča dobi čudežni mlinček, prav tistega, ki namelje vse, kar si človek želi; v drugi se fant bori za roko labodice, katere oče je vodni kralj; v tretji mlad fant, ki ga kot otroka ugrabijo orli, postane vodja jate in na krilih orlovskih bratov reši kraljično iz trolskega gradu. Zgodbe prikazujejo svet "tam na severu”, njegove svetle in temne plati, bajeslovna bitja in ljudi, ki v borbi z njimi iščejo svoje mesto na tem svetu.

Katja Gehrmann: MEDVED IN MALI
lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Ljubljana / režija: Ivana Djilas / avtorica likovne zasnove: Donna Wilson / igrajo: Urška Hlebec, Maja Kunšič, Iztok Lužar

Medved in mali je na videz preprosta zmešnjava. Nekega dne se iz izgubljenega jajca izleže raček, ki pa od samega začetka misli, da je medved. Medvedov obraz je namreč prva stvar, ki jo zagleda. Za črkami zgodbe in drevesi namišljenega gozda se skriva nekaj izjemno bistvenih vprašanj o sobivanju in sprejemanju drugih. Ali je vse, kar je videti drugače, tudi zares tako drugačno od nas samih? Koliko svojega časa in pozornosti smo pripravljeni nameniti odnosom z drugimi ljudmi? Zgodba Medved in mali spregovori o strpnosti in sprejemanju drugačnosti. Je medved lahko mama račku? Medved je velik, močan, hiter, plava, pleza. Toda mogoče vse to na svoj način zmore tudi raček. Mogoče stvari niso nujno takšne, kot so videti na prvi pogled. Mehkoba kvačkanih podob svetovno znane oblikovalke Donne Wilson in njene pravljične inštalacije so izhodišče za lutkovni svet predstave.

Svetlana Makarovič: ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO
gledališko-plesna predstava za otroke / Slovensko mladinsko gledališče / režija in koreografija: Matjaž Farič / igrajo: Ivan Peternelj, Daniel Petković, Ivan Godnič, Blaž Šef, Uroš Kaurin, Primož Bezjak, Neda R. Bric, Maruša Oblak, Daša Doberšek, Dušan Teropšič, Robert Prebil, Marinka Štern, Gregor Zorc

Kuzma se ne mara umivati, ne mara nikogar, ki ni škrat, in zato se z drugimi prebivalci gozda tudi ne mara pogovarjati o počutju in vremenu. Nima posluha, vendar pa ima veselje do petja, ampak samo kadar je res dobre volje. Ni mu do plesa, ker ga muči revmatizem. Ko pa ga na ples povabi mična škratica, Kuzma le odloži revmatizem na gobo in zapleše. Škrati se enkrat mesečno, ob petkih, dobivajo in se hvalijo s svojimi dosežki. Septembra so se srečali gozdni škrat Kuzma, frizerski, radijski, kuharski, zidarski in tiskarski škrat. Drugi so manjkali, ker so prav takrat razsajale zoprne škratje ošpice. To srečanje je na skrivaj opazovala sraka in slišala, kakšne škratarije je počel Kuzma. Kmalu je postalo jasno, da je za večino težav v gozdu kriv prav on. Kar je izvedela, je sraka takoj povedala veverici, ježu in medvedu. Ti so jo Kuzmi naslednje jutro zagodli in mu vrnili milo za drago. Čeprav se nam nekatere potegavščine zdijo smešne, moramo vedeti, da lahko z njimi nekomu močno zagrenimo življenje. Več jih bo, prej se bo zgodilo, da nam bo kdo z združenimi močmi vrnil, kar nam gre.

Svetlana Makarovič: VEVERIČEK POSEBNE SORTE
glasbeno-plesna predstava / Plesni teater Ljubljana / režija: Ivana Djilas / koreografija: Maša Kagao Knez / nastopajo: Maša Kagao Knez, Blaž Celarec, Vito Weis, Joseph Nzobandora-Jose

V gozdu je najpomembnejša stvar od vseh gibanje. Ali pač? Za mamo veverico in njene male veveričke ni nič bolj pomembnega od skakanja z veje na vejo, tekanja in lovljenja. O tem nihče ne dvomi, vse dokler se ne rodi poseben veveriček. Veveriček, ki ga ne ubogajo tačke. Veveriček posebne sorte. In ta veveriček, ki ne more skakljati tako kot vsi drugi, je zaradi svoje drugačnosti sprva izključen iz družbe. Svet okrog njega ne vidi drugih načinov gibanja. Drugega smisla življenja. A prav on je tisti, ki bo spremenil gozd. Naučil se bo šteti lešnike, napovedovati vreme po oblakih, peti, celo pripovedovati, in tako bo dobil prav posebno mesto v gozdu. Pisateljica je pravljico posvetila otrokom s cerebralno paralizo. Spomniti nas je hotela, da gibanje jemljemo za samoumevno, vse dokler se ne ustavi. To je plesna predstava o lepoti, ki se rodi iz omejenosti. O naši zmožnosti, da smo kreativni, četudi nismo popolni. Skoznjo bomo odkrivali gibanje na novo. Ples negibnosti.