Glasbeno-scenski

Zabavni trenutki med glasbo, kabarejem, gledališčem in vsem, kar se zgodi vmes.


MARKO HATLAK BAND
koncert / nastopajo: Marko Hatlak (vokal, harmonika), Blaž Jurjevčič (klaviature), Žiga Kožar (bobni), Tadej Kampl (bas), Lenart Krečič (tenor saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta), Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina) / Harmonikar Marko Hatlak se z novim projektom sproščeno poda v latino, rock, jazz in funk, z ekipo vrhunskih glasbenikov pa bo predstavil tudi kakšno lastno skladbo.

Harmonikar Marko Hatlak se že od začetka svoje koncertne kariere rad prepušča raznolikim glasbenim žanrom – od študijske klasične in sodobne glasbe, do tanga in etna. V projektu Marko Hatlak BAND se predstavlja tudi v novi izvajalski podobi, saj je tako harmonikaš kot vokalist, poleg tega pa tudi avtor prenekaterihskladb. Glasba je bandovska, virtuozna in izrazito ritmična. Navdih črpa pri Jamiroquaiju, Michaelu Jacksonu, Stevieju Wonderju, Philu Collinsu, Michaelu Camilu, Princeu in nežnih baladah velikanov rockovske glasbe. Marko je ob sebi zbral vrhunske slovenske glasbenike na bobnih, tolkalih, basu, klaviaturah, violini, trobenti in saksofonu, ki ga tudi sami inspirirajo s svojimdelom, virtuoznostjo, ustvarjalnim poljem, iz katerega izhajajo, in pozitivnim nabojem. Odrska kemija med izvajalci se odraža v izvrstnih priredbah znanih skladb svojih vzornikov, poseben poudarek je na privlačnih Hatlakovih avtorskih skladbah, kar ustvarja humoren in igriv glasbeni dialog. Zasedba z Markom Hatlakom na čelu uspešno združuje pole glasbene energije – pretanjenost in eksplozivnost – v sproščen klubski večer in zabavno koncertno vzdušje, kjer glasba kar prekipeva od energije.

"Publika (…) je bila ob koncu, ko je z aplavzom zahtevala dodatek, vidno navdušena nad novim mladostnim in plesnim projektom na slovenski glasbeni sceni. Slišati je
bilo vse od latina, rocka, funka, popa in jazza, in v prav vsako od teh zvrsti so izvajalci vnesli mnogo virtuoznosti, ki seveda zahteva v popolnost izpiljeno tehniko
.” Rina Pleteršek, Koridor-KU


Gašper Tič: TRIO (PUPE)
komedija / Gledališče Koper / režija: Jaka Ivanc / glasba in priredbe: Davor Herceg / igrajo: Uroš Smolej, Daniel Dan Malalan, Rok Matek / Glasbena komedija treh sester, ki med nestrpnim čakanjem na očetovo dediščino uživajo v legendarnih popevkah iz petdesetih let.

Donatella, Fiorella in Marija so sestre, ki jih v življenju poleg skupnega očeta druži še ljubezen do popevk iz petdesetih let prejšnjega stoletja in nastopanje pod skupnim imenomTrio Pupe. Za tokratni koncert se zdi, da bi lahko bil njihov zadnji skupni nastop, saj ta mineva v pričakovanju »izida« oporoke po očetovi smrti, od katere si atraktivna in dominantna Primorka Donatella obeta največji delež ter z njim možnost za »osamosvojitev« in solistično kariero. Čakanje na oporoko med ne več prav mlade sestre vnese nemir, znova vzniknejo stare zamere in zdi se, da med seboj kar tekmujejo v »strupenosti« in v tem, katera bo drugo bolj prizadela; Donatella neusmiljeno in žaljivo strelja z vsemi topovi, simpatična in obilna Fiorella, ki jo z Donatello druži tudi skupna mati, ostaja ravnodušna in šaljiva, a je sposobna nasprotnico »zabiti« v trenutku, konzervativna Korošica Marija pa se panično trudi miriti strasti … Vse, dokler vse tri znova ne premaga sestrska ljubezen.

»Ni dvoma, da bo to uspešnica. Petkova premiera Tria igralca  in tokrat predvsem avtorja Gašperja Tiča črpa iz žlahtnih   vzmeti nekdanjosti komedijskega žanra, ko se nedolžna in v   hipu razpoznavna zgodba odvija pred gledalcem neproblematično in neproblematizirajoče, a v pripovedni lok razkošno šiva smeh, gage, igralske performanse in predvsem radoživost, ki se je v slovenskem etabliranem gledališču  skorajda izgubila.« Marij Čuk, Primorski dnevnik


DEBORAH BROWN feat. Nikola Matošič trio
»In a sentimental mood«

jazz koncert / Deborah Brown (vokal), Nikola Matošič (kontrabas), Peter Mihelič (klavir), Gašper Bertoncelj (bobni) / Jazzovska ikona z žametnim glasom in izborom klasik, ki se spominjajo zlatih časov vokalnega jazza.

Deborah Brown je odraščala v Kansas Cityju v ZDA, a je vrsto let preživela tudi v Evropi. Glasbena ikona, s katero se morajo jazzovski pevci slej ko prej soočiti, predstavlja nadaljevanje ameriške tradicije vokalnega jazza, ki so jo zaznamovale Sarah Vaughan, Ella Fitzgerald in Nancy Wilson. Sodelovala je z mnogimi velikimi imeni jazza (Cedar Walton, Russell Malone, Art Farmer...), posnela je 10 samostojnih plošč in nastopala po celem svetu. Poznavalci jazza jo poznajo po žametnem glasu in edinstvenem tonu, kot solistka je nastopala s številnimi big bandi, svoje znanje pa je vrsto let prenašala tudi na naslednje generacije pevcev. Njeno sodelovanje s slovenskim kontrabasistom Nikolo Matošičem se je začelo pred dobrim desetletjem in kmalu sta skupaj igrala na plošči Deborah Brown Qvartet »Live at Marenzihaus 2006«, v produkciji avstrijske nacionalke ORF. Sledilo je še več koncertov po klubih in jazz festivalih v Sloveniji in po evropskih državah, v novi sezoni pa se bo Deborah Brown predstavljala tudi v Domžalah z izborom jazzovskih klasik, ki so zaznamovale njeno kariero in ki se spominjajo zlatih časov vokalnega jazza.

»Kakšen glas! V Kansas Cityju rojeno Deborah Brown pogosto omenjajo kot eno od največjih jazzovskih pevk na svetu. In moram reči, da se s tem popolnoma strinjam. Od začetka do konca je vse štimalo. Karizmatična, samozavestna, spodobna in domiselna, je publiko nagovarjala s humorjem in neverjetno lahkotnostjo. (...) Vrhunec pa je bila ganljiva izvedba »In a Sentimental Mood«, o kateri so po koncertu govorili prav vsi – strastna interpretacija skladbe, takšna, kot bi jo s svojim  bendom izvajal Dexter Gordon.« Sarah Ellen Hughes, London Jazz News


KATJA ŠULC "Kamlisajlan”
koncert / nastopajo: Katja Šulc (vokal), Alban Usatch (violina), Andraž Mazi (kitara), Robert Jukič (bas), Damir Mazrek (tolkala) / Čutna čarodejka glasov Katja Šulc z uglasbeno sodobno romsko poezijo in muzikami, ki svoje vplive pobirajo iz najrazličnejših koncev sveta.

Kamlisajlan je že tretji projekt, v katerem se karizmatična in vsestranska pevka Katja Šulc, "čutna čarodejka glasov”, loteva uglasbene poezije. Najprej je prepevala pesmi Mile Kačič, nato je v glasbo odela avtorska besedila, ki so nastajala na pesniških delavnicah v New Yorku, sedaj pa se je posvetila še moderni romski poeziji in jo na svoj način združila v odlično ploščo, ki jo bo predstavila tudi na koncertu v Domžalah. Romska poezija iz Balkana in Vzhodne Evrope je Katjo pritegnila s svojo izvirno poetiko, z vznemirljivim zvenom jezika in dejstvom, da je ta poezija del ogrožene literature. Pesmi so izvajane v romščini, ki jo je Katja poleg literature in kulture zadnjih nekaj let raziskovala pod mentorstvom romologa prof. Marcela Courthiada, sama glasba pa je daleč od romske, saj svoje vplive pobira iz različnih koncev sveta. Med potovanjem po Mehiki je Katja namreč srečala mehiškega violinista Albana Usatcha, s katerim sta izbrane pesmi uglasbila s pomočjo loopov, preprostih melodij in akordov, ovitih v različne ritmične repeticije v barvah "world music”. Plošča je bila premierno predstavljena na letošnjem festivalu Druga godba.

"Žametni ženski vokal je pretežno v vseh skladbah na plošči ovit v strunske silhuete, ki poslušalca obidejo z vročino hispanskega neba. Zven violine gostujočega mehiškega glasbenika Albana Usatcha pa nežno pronica skozi aranžmaje kot kocka ledu po osončenem telesu. Z Usatchem je Katja Šulc oblikovala čudovite in prepričljive uglasbitve avtorskih in tradicionalnih romskih pesmi.” Mojca Teržan, Radio Študent


William Shakespeare: SEN KRESNE NOČI
komična drama / režija: Matteo Spiazzi / glasba: Matija Solce / igrajo: Miha Bezeljak, Maksimiljan Dajčman, Tilen Kožamelj, Danilo Trstenjak, Anže Zevnik / Commedia dell’arte velikega Williama Shakespearja v domiselni in nadvse zabavni interpretaciji Mattea Spiazzija.

V letu 2016 zaznamujemo 400-letnico smrti velikega dramatika Williama Shakespearja, zato bomo na našem odru prvič gostili eno od njegovih najbolj popularnih in najpogosteje izvajanih del. Sen kresne noči je Shakespeare napisal okoli leta 1595, verjetno ob poroki imenitnežev na dvoru. Vsebino je črpal iz številnih virov: pravljične like vilinskega sveta je našel v angleškem ljudskem izročilu, antične v Plutarhovih Življenjepisih, črpal je še iz Canterburyjskih povesti srednjeveškega pesnika Geoffreya Chaucerja, zaznamo odmeve iz Ovidovih Metamorfoz in mnogih drugih, danes manj znanih del. Klasično besedilo velikega pisca je režiser Matteo Spiazzi, ki prihaja iz italijanskega Vidma, interpretiral na sodoben, dinamičen način, še vseeno pa je ohranil občutek, da gledamo pravo "commedio dell’arte”. Poleg glasbe vsestranskega Matije Solceta in likovne podobe Sare Evelyn Brown velja izpostaviti tudi posebne usnjene maske, ki jih je posebej za to uprizoritev izdelal Roberto Maria Macchi, ki je eden redkih ustvarjalcev tradicionalnih usnjenih mask commedie dell’arte.

"Spiazzijeva gledališka specializacija je commedia dell’arte in tako predstava tudi funkcionira, torej v smislu, da seveda ne gre za umetniško komedijo, temveč za komedijo, ki jo izvajajo artizani, torej mojstri. (…) Toliko domiselnega poigravanja z naglasi, pantomimo, gestami, uporabe različnih rekvizitov in improviziranih pripomočkov, pa glasbenih vložkov, svetlobnih efektov, sprememb identitet in temperamentov ter predvsem nadvse zabavnih interakcij je mogoče le redko videti na odru.” Peter Rak, Delo


VLADO KRESLIN "Pojezije”
koncert / nastopa: Vlado Kreslin (vokal, kitara) / Intimni koncert, kjer se združita glasba in poezija in na katerem se bo zdelo, da Vlado Kreslin še nikoli ni bil tako blizu.

Vlado Kreslin v intimni minimalistični izvedbi, s koncertom, ki prepleta glasbo in poezijo: muziko, ki jo ustvarja in poje že od časa skupine Martin Krpan, in prekmursko ljudsko pesem, ki jo oživlja z legendarno Beltinško bando, podčrtava z branjem pesmi in zgodb iz svojih zbirk Pojezije in Venci – Povest o Beltinški bandi. Vmes pa anekdote, šaljive prigode in pa kar najbolj intimni Kreslin čisto od blizu.

V Beltincih rojeni Vlado Kreslin se je začel ukvarjati z glasbo kot bobnar v tamkajšnjem ansamblu Apollo leta 1970. Leta  1980 je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Kmalu po tem se je priključil bendu Martin Krpan, ki  je imel čast nastopiti pred Bobom Dylanom na njegovem koncertu na ljubljanskem stadionu. Konec 80-ih se je Kreslin začel glasbeno družiti s
starejšimi godci – Beltinško bando. Posvetil se je ljudski godbi in povzročil pravi preporod etnoglasbe in njenega dojemanja na Slovenskem. Vzporedno     je ustvarjal z različnimi glasbeniki, predvsem z Mirom Tomassinijem. Z Beltinško bando in Malimi bogovi, ki so nastali v začetku 90-ih, je Kreslin na odrih in nosilcih zvoka združil – in še združuje – včeraj in danes, lokalno in globalno. Pogosto sodeluje z mlajšimi slovenskimi in s priznanimi tujimi glasbeniki (Allan Taylor, The Walkabouts, Rade Šerbedžija, Parni valjak, Siddharta, Hans Theessink, Vlatko Stefanovski, Chris Eckman, Damir Imamović, The Dubliners, Antonella Ruggiero, Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra, Ferus Mustafov …), preskakuje glasbene in državne meje in ruši tabuje. Številne njegove pesmi so tako rekoč ponarodele, pojejo pa ji tako mladi kot stari.

 
Junij 2017
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(2)
19:00
ZBOGOM BERLIN
Tschick
pustolovski film
21:00
KONČNI OBRAČUN
Free Fire
akcijska komedija
12-18
Drugi naslov
Drugi izvirni naslov
komedija
01-08
Naslov novice
Izvirni naslov
Drama
 
Poišči
 
Prireditve
 
Kino
 
Otroci
 
Galerija
 
Abonma
 
Muzej
 
Glasilo Slamnik
 
Založništvo
 
Info
 
Nakup vstopnic