Glasbeno-scenski

Zabavni trenutki med glasbo, kabarejem, gledališčem in vsem, kar se zgodi vmes.


Po motivih Pahljače Carla Goldonija: VENTILATOR
glasbena komedija / Gledališče Koper, Novosadsko gledališče (RS) / režija: Jaka Ivanc / igrajo: Igor Štamulak, Lehel Soltis, Anja Drnovšek, Baron Cedro, Gorazd Žilavec, Zoltán Sirmer, Judit László, Tjaša Hrovat / Vesna Pernarčič (alt.), Rok Matek, Dániel Huszta, Aleš Valič / Jaša Jamnik (alt.) / glasbeniki: Davor Herceg (klavir), Žiga Kožar (bobni), Goran Rukavina (bas), Dejan Gregorič (violina) / 80’

Tokrat bo Goldonijeva komedija postavljena v čas po koncu civilizacije, na ruševinah sveta, kjer se srečajo ljudje, ki ne govorijo istega jezika in se vračajo k tistemu, kar je ostalo od narave po globalnem segrevanju in drugih katastrofah. Vročina je tako neznosna, da podnevi spijo in se razživijo šele ponoči. Čeprav se je red sveta podrl, med njimi še vedno vlada družbena hierarhija. Med ostanki civilizacije pa ljudi iz včerajšnjega sveta žene naprej samo ena stvar: ljubezen. To je večjezikovna komedija z veliko glasbe in še več nesporazumi, saj se bodo prebivalci Novih hiš med seboj sporazumevali v treh ali celo štirih jezikih, zaželjeni ventilator, s katerim bi se vsi hladili, pa vsakič, ko zamenja lastnika, sproži nov zaplet, ki med zaljubljenci neti spore.

Pahljačo, kot se glasi izvirni naslov te komedije, je Carlo Goldoni napisal leta 1763 v francoščini in jo prvič uprizoril v Comédie-Italienne v Parizu. Premiera ni bila uspešna, zato jo je predelal in jo leto zatem z velikim uspehom uprizoril v beneškem gledališču San Luca.

"Že naslov igre – zamenjava pahljače z ventilatorjem – daje slutiti, da gre za posodobljenega Goldonija. Predstava z izvirnim in učinkovitim konceptom glasbene komedije s predrugačenimi liki pa to potrdi. Besedilo je močno okleščeno, ostaja le še osnovna zgodba, pri kateri v predstavi ne izgubljajo besed, v devetih songih jo tudi odpojejo. /…/ Pomembno vlogo ima glasba Davorja Hercega, ki jo s kvartetom izvaja v živo. Veliko prizorov je postavljenih na glasbo, napisana pa je tudi v duhu prepletanja dveh kulturnih tradicij – slovenske in madžarske, z elementi ciganskega melosa. Na koncu predstave so se nanjo dobro odzvali tudi gledalci. Bravurozen izid postavitve je sinoči navdušil.” Neva Zajc, Radio Slovenija, 27.10.2018

Andrej Rozman Roza, po motivih Bertolta Brechta: BAAL
kabaret / Slovensko mladinsko gledališče / režija: Vito Taufer / igrajo: Ivan Godnič, Jure Ivanušič, Uroš Maček, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Dario Varga, Matija Vastl / glasbena spremljava: Vasko Atanasovski (vokal, saksofon, flavta), Dejan Lapanja (kitara), Marjan Stanić (bobni, tolkala)

Rozmanov Baal ni prevod niti adaptacija, ampak popolnoma avtonomno avtorsko delo. Roza gradi predvsem na skrajno egocentričnem odnosu Brechtovega lika do družbe in ljudi. Zgodbo prestavlja v sodoben čas in naš prostor, zato so nekoliko bolj izpostavljene nacionalne teme. Njegov Baal je v primerjavi z izvirnimi različicami bolj povezan in besedilno lahkoten, dialogi so napisani v verzih. Ker je izvirni Baal pesnik, »otrok« mladega Brechta, mu je Roza pripisal nekaj svoje mladostne poezije. In prav ta je razlog, da se je Vito Taufer odločil zanj kot za tistega avtorja, ki naj Brechtov lik prestavi v tukaj in zdaj: spomnil se je, kako ga je v začetku osemdesetih prvič slišal, ko je »izvajal« svojo poezijo. V njej je zaznal prav takšno mešanico naivnosti in grozovitosti, na kakršno zdaj meri njun Baal.

"Predstava dobro teče, ima dober ritem in v celotni postavitvi ohrani močno, sproščeno, humorno, obenem pa tudi nekoliko temno, zadušljivo atmosfero. Igra (...) ustreza tonu in tipu humorja predstave in je kljub humornim pretiravanjem besedila in verzifikaciji dovolj naravna in sproščena. Najmočnejši element predstave so gotovo glasbeni aranžmaji (...), ki dajejo Baalu močno atmosfero, izrisujejo ter poglabljajo ton predstave ter podpirajo njeno humorno vzdušje.” Anja Radaljac, Delo, 26. marec 2019

BIG BAND ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE & VLATKO STEFANOVSKI
koncert / zasedba: Big band Orkestra Slovenske vojske / dirigent: Rudolf Strnad / posebni gost: Vlatko Stefanovski (kitara)

Legendarni makedonski kitarist prihaja v goste z zasedbo velikega formata in udarnim programom, ki se prida projektu takšnega kova. Big band Orkestra Slovenske vojske je prvi koncert z gostom Vlatkom Stefanovskim odigral že leta 2015 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kasneje, spomladi 2016, so izdali koncertni dvojni album pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, repriza sodelovanja pa je, na povabilo Vlatka, bila turneja v Skopju in Beogradu, ki se je zaključila na otvoritvi festivala Junij v Ljubljani 2017. 

Vlatko Stefanovski je kitaro začel igrati pri svojih trinajstih, v poznih najstniških letih pa je že ustanovil skupino Leb i Sol, eno najvidnejših skupin na glasbeni sceni nekdanje Jugoslavije. S skupino je izdal štirinajst albumov in nastopal po vsem svetu. Od sredine devetdesetih let 20. stoletja je Stefanovski razvil uspešno solistično kariero.

Repertoar tega ubranega sodelovanja zajema nove predelave makedonskih in slovenskih ljudskih pesmi ter Vlatkove največje uspešnice. Prav tako na koncertih izvajajo sveže priredbe kultnih rock skladb, kot sta Another Brick In The Wall in Smells Like Teen Spirit.

MARKO ČRNČEC TRIO feat. JONATHAN HOARD
jazz concert / Marko Črnčec (klavir, Fender Rhodes), Joe Sanders (kontrabas), Kweku Sumbry (bobni), Jonathan Hoard (glas)

Trio vrhunskega slovenskega pianista v družbi enega osrednjih vokalistov newyorške jazzovske in R’n’B scene. 

Pianist Marko Črnčec je eden najprepoznavnejših sodobnih slovenskih glasbenikov in na tujem priznanih ustvarjalcev. Sodeloval je z velikimi imeni svetovne jazzovske scene, kot so Bob Mintzer, Seamus Blake, Eric Alexander, Michael Phillip Mossman, Ron McClure, Marcus Gilmore in mnogi drugi. Njegove avtorske plošče so prejele odlične mednarodne kritike, album Devotion (Whirlwind Recordings, 2014) pa je bil po mnenju jazzovske revije All About Jazz uvrščen med dvajset najboljših jazzovskih plošč leta 2014. Marko Črnčec živi in ustvarja v New Yorku, od koder prihajata tudi oba člana njegove zasedbe, kontrabasist Joe Sanders in bobnar Kweku Sumbry.

Kot poseben gost se bo zasedbi Marko Črnčec Trio pridružil vrhunski vokalist Jonathan Hoard, nominiranec za nagrado grammy 2016 in eden osrednjih likov na newyorški RnB in jazzovski sceni.

Jason Robert Brown: ZADNJIH PET LET
muzikal / Slovensko stalno gledališče Trst, SNG Nova Gorica, Glasbena matica Trst / režija: Jasmin Kovic / igrata: Patrizia Jurinčič Finžgar, Danijel Malalan / Glasbena skupina GM: Sebastiano Frattini, Irene Ferro-Casagrande, Andrejka Možina, Matteo Bognolo, Luca Emanuele Amatruda, Mariano Bulliga

"Zadnjih pet let” je ljubezenska zgodba z neobičajno pripovedjo, ki sledi nasprotnemu časovnemu zaporedju: zgodba obetavnega pisatelja Jamieja sledi naravni kronologiji, pripovedni lok ženskega lika, mlade igralke in pevke Cathy, ki je prišla iz predmestja v New York, da bi lahko doživela slavo, pa poteka v nasprotni smeri. Srečanje, poroka, ločitev so tri etape, ki jih je pred pisanjem libreta in glasbe doživel tudi avtor, Jason Robert Brown. Po njegovi ločitvi od žene je nastal namreč komorni muzikal, ki so ga leta 2001 krstno izvedli v Chicagu, leto kasneje pa na Broadwayu. Začela se je tako zgodba mednarodnega uspeha tega velikokrat nagrajenega dela za dva igralca-pevca in instrumentalno skupino, ki je prepotoval svet in je leta 2015 postal tudi film.

»To ni bila ena tistih ljubezni, o katerih bi pesniki peli stihe, ki so danes del kulturne dediščine. (…) A bila je resnična ljubezen, toliko, kot so ljubezni sploh lahko resnične. Krhka, negotova, ranljiva in neskončno lepa, kot znajo biti preproste zgodbe.«- je o tem libretu napisal prevajalec Janez Usenik, ki je k temu dodal: »Samo nekdo, ki je doživel takšno ljubezen, je sposoben v glasbo skriti toliko čustev. Trenutki, ko violina zajoka zaradi lepih spominov, ko kitara skozi strune spusti ves bes, ki ga čuti prevarano srce, ali pa ko bas objame vso nemoč polovice duše, ki ve, da izgublja drugo polovico, so razkrili vse znanje izjemnega skladatelja.« Janez Usenik, prevajalec

Rosana Hribar, Nick Upper: TOBELIJA
plesna predstava po motivih drame Ljubomirja Đurkovića / Plesni teater Ljubljana / režija, scenografija: Nick Upper / koreografija, izbor glasbe: Rosana Hribar / izvajalke: Rosana Hribar, Maša Kagao Knez, Urša Rupnik

O ženskah, ki so preveč ljubile (istega) moškega, ki ga več ni …

Starodavni običaj tobelij, žensk, ki v visoko patriarhalni balkanski družbi prevzamejo moško funkcijo, ko iz različnih razlogov ni več moških, so si kot motiv predstave vzele koreografinja Rosana Hribar in soustvarjalke Urša Rupnik in Maša Kagao Knez, ki so črpale iz emocije »življenja brez moškega«, ki pripada tako nekdanjemu kot sedanjemu času.

Zgodba, prepletena z izgubo ljubljene osebe, se lahko danes dogaja kjerkoli; gre za urbano tragedijo o treh ženskah dveh generacij, usodno zaznamovanih s tragično izgubo ljubljenega bodisi sina (Vida: Rosana Hribar) bodisi brata (Ana: Urša Rupnik) bodisi moža (Bojana: Maša Kagao Knez), ki so poslej obsojene na življenje druga z drugo in z odsotnim moškim, s katerim je bila vsaka intimno povezana.

Plesna predstava Tobelija gradi na večnih motivih, ki se pojavljajo na eni strani v želji in hrepenenju »pripadati« in po drugi strani v ujetosti v okolje, brezizhodni situaciji, strasti in jezi, žalovanju in hrepenenju, zaničevanju in usodni prepletenosti ter obsojenosti na večno vračanje v preteklost. Moški je umrl. Ostal je grob in občutek izgube, zapostavljenosti in grenkobe, ki ga hrani predvsem strah pred vsem, kar preizprašuje trdna prepričanja.

Tobelija je podoba sveta, v katerem se naglo spreminjajo vrednote in ideali, medtem ko vprašanje ženske emancipacije postaja vse bolj aktualno tako v luči izgubljanja (že) priborjenih pravic žensk kot spreminjajoče se identitete (odsotnih) moških. Tobelija je vzvratno ogledalo razbitih identitet človeštva in slika o uničujoči patriarhalnosti sveta.


 
Avgust 2019
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31