Matjaž Mastnak poleg službe svetovalca za dendrologijo v Arboretumu Volčji Potok veliko predava, piše knjige in odmevne članke. Lansko leto nam je na srečanju predstavil družino Souvan, letos pa bodo tema VRTNICE. Predstavljene bodo zanimivosti o razvoju gojenja vrtnic na Slovenskem od srednjega veka naprej. Začeli bomo s kraljevsko uredbo, ki je predpisala sajenje gartrož na naših tleh. Se pomudili pri vrtnici iz najstarejše trubadurske pesmi v slovenščini. Postali pri opisu prve zbirke vrtnic in prvih botaničnih ilustracijah pri nas. Pregledali, kako se bere zgodovina vrtnic s slik iz zbirke Narodne galerije. In osvetlili, kako so se mrtvim Burbonom na Kostanjevici nad Gorico pridružila žive burbonke.


MATJAŽ MASTNAK: Vrtnice kot del kulturne dediščine na Slovenskem

Srečanja pod slamniki
Sreda, 20. 11. 2019
ob 18:00h vstop prost
Slamnikarski muzej

MATJAŽ MASTNAK: Vrtnice kot del kulturne dediščine na Slovenskem

Matjaž Mastnak poleg službe svetovalca za dendrologijo v Arboretumu Volčji Potok veliko predava, piše knjige in odmevne članke. Lansko leto nam je na srečanju predstavil družino Souvan, letos pa bodo tema VRTNICE. Predstavljene bodo zanimivosti o razvoju gojenja vrtnic na Slovenskem od srednjega veka naprej. Začeli bomo s kraljevsko uredbo, ki je predpisala sajenje gartrož na naših tleh. Se pomudili pri vrtnici iz najstarejše trubadurske pesmi v slovenščini. Postali pri opisu prve zbirke vrtnic in prvih botaničnih ilustracijah pri nas. Pregledali, kako se bere zgodovina vrtnic s slik iz zbirke Narodne galerije. In osvetlili, kako so se mrtvim Burbonom na Kostanjevici nad Gorico pridružila žive burbonke.


Srečanja pod slamniki
Sreda, 20. 11. 2019
ob 18:00h vstop prost
Slamnikarski muzej

Srečanja pod slamniki

V Slamnikarskem muzeju bomo že 7 sezono dogajanje popestrili s pogovori in predavanji, ki smo jih poimenovali  Srečanja pod slamniki in s katerimi želimo v muzej privabiti z različnimi dogodki čim širšo publiko. Pripravljamo pogovore  z različnih področij domoznanstva, etnologije, zgodovine, arheologije, pa tudi s področja domače obrti in rokodelstva. Slamnikarski muzej tako postaja s svojo stalno muzejsko zbirko in občasnimi razstavami tudi prostor druženja in spoznavanja, odprt vsem, ki cenijo svojo preteklost in dejavnosti, povezane s tradicijo slamnikarstva in slame, pa tudi drugih rokodelskih ali obrtniških dejavnosti. Tudi letošnji program bo poln zanimivih pogovorov, srečanj in dogodkov, ki jih bomo sooblikovali skupaj z zanimivimi gosti in sogovorniki, popestrili pa tudi z različnimi projekcijami in prikazi.


SEZONA 2019/2020

MARKO HREN: Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes
Marko Hren, civilno družbeni aktivist, mirovnik in matematik. V novejšem obdobju je bil pobudnik in soustanovitelj etične trgovine  3Muhe, ustanovitelj in vodja Svetovnonazorske kozmološke skupnosti UPASANA, Sanjava prostost duha. Letos je pri založbi Beletrina izšla knjiga o duhovnem vodstvu v Sloveniji. Naš gost je pristaš transverzalne duhovnosti, ki zaradi izgube stika z izvirnimi naravoverskimi kozmologijami pri evropskih narodih iskalcem resnice o sebi in svetu pomaga odkriti svoj in skupnostni sveti hram. Hren problematizira učinke kolonialnega refleksa, ki so vzpostavili prevladujočo kulturo plenilstva in še vedno stojijo na poti udejanjanju politik trajnostnega razvoja. Po besedah Borisa A. Novaka gre za »celostno podobo našega raztrganega sveta, za globinski vpogled v preteklost, kritičen pogled na sedanjost in vizijo prihodnosti«.
 

MATJAŽ MASTNAK: Vrtnice kot del kulturne dediščine na Slovenskem
Matjaž Mastnak poleg službe svetovalca za dendrologijo v Arboretumu Volčji Potok veliko predava, piše knjige in odmevne članke. Lansko leto nam je na srečanju predstavil družino Souvan, letos pa bodo tema VRTNICE. Predstavljene bodo zanimivosti o razvoju gojenja vrtnic na Slovenskem od srednjega veka naprej. Začeli bomo s kraljevsko uredbo, ki je predpisala sajenje gartrož na naših tleh. Se pomudili pri vrtnici iz najstarejše trubadurske pesmi v slovenščini. Postali pri opisu prve zbirke vrtnic in prvih botaničnih ilustracijah pri nas. Pregledali, kako se bere zgodovina vrtnic s slik iz zbirke Narodne galerije. In osvetlili, kako so se mrtvim Burbonom na Kostanjevici nad Gorico pridružila žive burbonke. 
 

LJOBA JENČE : Zlata ptica mojega vrta
Ljoba - zbirateljica in ohranjevalka slovenskega ljudskega izročila, pevka, pravljičarka. Skupaj se bomo posvetili razmišljanju o življenjski moči našega govora, glasu, simbolni govorici pravljic in pomenu pripovedovanja otrokom.  Se vprašali, kako graditi dobre vezi pred vdorom tehnologije v intimni svet družine in nas samih. Dolgo se je zdelo, da so pravljice samo za otroke in da jih bodo še oni slej ko prej prenehali poslušati ali brati. Z rojstvom psihoanalize in odkritjem globljega jedra človekove duševnosti, kot tudi kolektivnega nezavednega, sta Freud in Jung pošteno preobrnila razumevanje človeškega spomina, v katerem so pravljice kot usedline najpomembnejših sporočil človeškega razvoja. Notranjega sveta, ki je v današnji dobi tehnologije dobesedno ogrožen, saj se ob množici slik in nasilnih informacij ne uspemo odtrgati v tišino in bogastvo sveta, ki ga nudi zgolj beseda in objem naravnih sil, nujnih za zdrav razvoj otroka in ohranjanje ravnovesja odraslega.  
Avtor fotografije: Branko Čeak, 2018

PETER ROJC: Rodoslovno drevo
Avtor je doma v Radomljah in se ukvarja s prav posebno temo : rodoslovjem. Tema pogovora bo način, kako se lotiti priprave in izdelave rodoslovnega drevesa – in sicer na primeru lastne Rojčeve izkušnje in njegove družine. Poudarek bo na načinu zbiranja rodoslovnih podatkov, njihovem arhiviranju in predstavitvenih različnih oblik rodoslovnega drevesa. Spoznali bomo, kako lahko vsakdo sestavi družinsko drevo in na kakšen način ga obogati z dokumenti in slikami. Predstavljen bo tudi zanimiv fond slikovnega gradiva, povezanega z družinskim drevesom avtorjeve družine..


DR. NOAH CHARNEY:
Plečnik - večni arhitekt
Kamniški Američan, letos tudi ambasador nošenja slamnika, bo predstavil svojo knjigo "Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika", ki prinaša sodoben in samosvoj pogled na slovenskega arhitekta z osebno optiko avtorja, pri čemer nam celostno približa Plečnikova dela skozi arhitektovo življenjsko zgodbo, pa naj gre za dunajsko, praško ali ljubljansko obdobje.
 





BORUT PERŠOLJA: Velika planina - tudi domžalska
Borut Peršolja, Domžalec, magister geografskih znanosti, planinski vodnik Planinske zveze in inštruktor planinske vzgoje, soavtor Planinske šole, Vodniškega učbenika ter knjige Slovenske gore, avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov o gorah in gorništvu, snovalec domžalskih 37 gorniških večerov ter pisec bloga Razgledi.  Občudovalec in večni učenec vsega, kar v naravi in ljudeh prebuja Velika planina, ki odraža več tisočletno souporabo gora in nenehno součinkovanje pokrajinotvornih prvin. Prvotna kmetijska raba planine vedno znova izstopa iz sence sodobnega, množičnega, samooklicanega, zelenega, pohodniškega turizma. Od leta 1948 je del planine lastniško tudi domžalske: l. 1953 je bil dograjen Domžalski dom na Mali planini (1534 m), že pred drugo vojno so bili Domžalci med prvimi najemniki pastirskih bajt; domžalski markacisti pa skrbijo za eno najstarejših pešpoti iz Stahovice mimo Sv. Primoža čez Pasjo peč. 

Dr. MIRJANA KOREN:  Kulturna dediščina mizarskih delavnic
Muzejska svetovalka Dr. Mirjana Koren je dolgoletna direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor, ki razvija in skrbi tudi za zbirko historičnega pohištva. Je avtorica monografije o  mizarskih delavnicah z območja slovenske Štajerske, katerih začetki večinoma segajo v 19. stoletje. Avtorica uvaja termin kulturna dediščina, pri čemer poudarja pomen prenosa znanja iz roda v rod. V razmislek ponuja možnosti, s katerimi se lahko obrtna dediščina razvija kot družbeni kapital, seveda če bi država vedela, kaj z mizarskimi delavnicami početi. Žal so propadle skoraj vse tovarne pohištva, srednji in manjši obrate in mizarske delavnice, les pa neobdelan  množično potuje na tuje… 
 





ARHIV


Srečanja pod slamniki: MATJAŽ ŠPORAR : O FOTOGRAFSKI DEDIŠČINI PETRA NAGLIČA / sreda, 16.1.2019




SREČANJA POD SLAMNIKI: Prof dr IVAN ŠTUHEC: SREBRNA POT ALI EL CAMINO DEL SANTIAGO, sreda, 12.12.2018



SREČANJA POD SLAMNIKI: RAZISKOVALNI NALOGI UČENCEV OŠ RODICA O KOFUTNIKOVI DOMAČIIJI, sreda, 10. oktober 2018




SREČANJA POD SLAMNIKI: BORIS ČOK - O STAROVERSTVU NA KRASU, Sreda, 21. marec 2018





SREČANJA POD SLAMNIKI: Kofutnikova domačija, Sreda, 28. feburar ob 18.uri







SREČANJA POD SLAMNIKI: Maja Avguštin in Saša Lavrinc, Sreda, 6. december ob 18.uri

Letos praznujemo 60. obletnico smrti in 145. obletnico rojstva arhitekturnega mojstra Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na področju Kamnika in Domžal. Plečnikovem letu smo poleg posebne razstave posvetili tudi enega od pogovorov v Slamnikarskem muzeju. Z avtoricama vodnika Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, umetnostno zgodovinarko mag. Majo Avguštin in arhitektko Sašo Lavrinc, ki delata kot konservatorki na kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, smo se v letu, ki je med drugim posvečeno temu izjemnemu arhitektu, pogovarjali o njegovih delih in drugih povezavah z našim širšim prostorom.





SREČANJA POD SLAMNIKI: Slamnikarski muzej - kako naprej? Sreda, 8. november ob 18.uri

V času slamnikarskega sejma smo skupaj z zunanjimi sodelavci opravili obsežno raziskavo o zadovoljstvu obiskovalcev s sejmom, razširili pa smo jo tudi z vprašanji o slamnikarskem muzeju in slamnikarstvu kot domžalski dediščini. Na srečanju bomo predstavili rezultate ankete in njihovo analizo ter se z vsemi Vami, ki Vas zanima razvoj področja slamnikarstva v naši občini, pogovorili o njegovi prihodnosti.



Pogovor je vodila Cveta Zalokar.


PAVEL MEDVEŠČEK Ponedeljek 13. februar ob 18.uri

Pavel Medvešek se v lanski sezoni žal ni uspel udeležiti pogovora o staroverstvu in starovercih, ki je bil deležen velikega zanimanja. Je sicer slikar, grafik in pedagog, a že od leta 1950 neumorno raziskuje in zapisuje starosvetne pripovedi, med terenskim delom od Zgornjega Posočja do Istre pa je zbiral dragoceno mitološko gradivo o starožitnem izročilu. Po razstavi v okviru Goriškega muzeja, kjer so v sodelovanju z njim pripravili zanimivo razstavo Staroverstvo in staroverci ter ob tem izdali tudi katalog, je lani izšla pri SAZU še obsežna knjiga IZ NEVIDNE STRANI NEBA, razkrite skrivnosti staroverstva.


LUDVIK KOVAČ Sreda 18. januar 2017 ob 18h

Vsako sezono se v okviru srečanj pogovarjamo tudi z znanimi in zanimivimi Domžalčani. Mednje prav gotovo sodi Ludvik Kovač, upokojeni grafik, ki je eden najboljših poznavalcev naše preteklosti. V pogovoru z natančnim zbirateljem smo se skupaj spominjali »starih« Domžal, kot jih je sam doživel. Z nami je delil misli ob starih fotografijah, razglednicah in drugem gradivu o Domžalah.




NAŠE TOVARNE - NAŠ PONOS
Sreda 14. december 2016 ob 18h

V decembru 2016 smo imeli pogovor z mag. Moniko Rogelj iz Gorenjskega muzeja Kranj, ki nam je podrobneje predstavila skupen projekt gorenjskih muzejev Naše tovarne, naš ponos. S posebnimi gosti smo se pogovarjali o razvoju domžalske industrije ter posebej predstavili usnjarsko tradicijo nekdanje tovarne Toko Domžale. V pogovoru o zgodovini tovarne TOKO Domžale so sodelovali:
Marino Košuta, zunanji sodelavec tovarne, prvi komercialist za Zahod (Italija)
Vinko Okršlar, eden od sinov Vinka Okršlarja, nekdanjega lastnika tovarne
Janez Repanšek, oblikovalec usnjene galanterije
Primož Rozman, sin dolgoletnega direktorja tovarne Staneta Rozmana.



Dr. IRENE MISLEJ IN DRUŽINA AHČIN Sreda 19. oktober 2016 ob 19h

V maju 2016 je bila Menačenkovi domačiji odprta stalna kiparska postavitev del domžalskega kiparja Franca Ahčina, ki je pomemben del svojega življenja preživel v Argentini. Z izjemno poznavalko njegovega dela dr. Irene Mislej in člani njegove družine, sinom Juanom, hčerjo Lucio in ženo Mileno, bomo skušali v pogovoru približati in podrobneje spoznati njegovo življenje in delo.

 


 

JANEZ BIZJAK – OSTALINE MEGALITSKE KULTURE NA SLOVENSKE Sreda,13. april 2016 ob 19h

Pogovor z dolgoletnim direktorjem Triglavskega narodnega parka, arhitektom, urbanistom in naravovarstvenikom o odmevih megalitske kulture v Slovenski krajini in njenem kulturnem izročilu.




LJOBA JENČE: Pripovedne pesmi in zgodbe z domžalskega področja in širše Sreda, 2. marec 2016 ob 18h

Večer z zbirateljico slovenskega ustnega izročila, pevko in mentorico delavnic naravnega petja ter pripovedovanja pravljic, ki jih bo predstavila s svojim nepozabnim, edinstvenim glasom in petjem. Srečanja z ljudsko duhovno kulturo pomenijo neizčrpen vir spoznavanja in razumevanja življenja Slovencev in krajev, kjer živimo.

»Ko pomislimo na ljudsko izročilo, si mogoče predstavljamo šege in navade, pesmi in glasbila, tudi pravljice, stavbno dediščino. Čas preprostosti in skromnosti, a obilnega notranjega doživetja. Zakaj se k njemu vračamo v sodobnem času, ki nam obljublja, da si lahko raj na Zemlji preprosto kupimo in ni potrebno zanj storiti kaj dosti, kot zgolj imeti denar? Kot bi se človek vračal k besedi in človeškemu glasu po nekaj tistega, česar ne more dati nihče drug kot le človek v skupnem druženju,« pojasnjuje Ljoba Jenče.

 



IRENA CERAR
Sreda, 25. november 2016 ob 18h

Predstavili in spoznali bomo novo, že tretjo knjigo avtorice, ki pripravlja in izdaja pri založbi Sidarta priljubljene družinske izletniške vodnike: doslej so izšle Pravljične poti Slovenije (2004) in Pravljične poti v zgodovino (2009).

Kamniške pravljične poti pa nas popeljejo po bogatem in raznolikem svetu ljudskega pripovedništva, ki se je ohranilo v nam bližnji okolici Kamnika. Izhodišče za potepe so namreč ljudske pravljice ali pripovedke, vodijo pa nas od razvalin in ohranjenih gradov, številnih cerkva, mlina, izvirov, šumečih potokov, rek in slapov.

Spoznavamo alpske doline, povabljeni smo na plezanje po skalah in balvanih, pokukali bomo v temačna korita, soteske in jame, avtorica pa nas bo opozorila tudi na razgledne vrhove in planine, kjer poleti še pasejo.





Dr. Urša Stankovič Elesini in dr. Alenka Pavko Čuden: Sprehod po tekstilnih poteh
Sreda 21. oktober 2016 ob 18 uri

Tekstilne poti so poti bogate tradicije tekstilne in oblačilne industrije, ki so nekoč potekale po vsej Sloveniji, tudi v Domžalah in okolici. Tokrat se bomo posvetili ljubljanskim. V knjigi Tekstilne poti po ljubljanskih ulicah so tri avtorice dr. Urša Stankovič Elesini, dr. Alenka Pavko Čuden in mag. Estera Cerar predstavile mnogo več kot za Ljubljano značilno tekstilno obrt in industrijo. Mesto so prikazale kot središče številnih trgovskih podjetij, društev, centrov, združenj in sekcij, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja s področja tekstilne tehnologije in oblikovanja. O temi, ki je zanimiva za vse generacije in je aktualna še danes, se bomo pogovarjali s prvima dvema avtoricama iz Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.






Pavel Medvešek: Staroverstva in staroverci Sreda 30. september 2016 ob 19 uri

Pavel Medvešek, letošnji prejemnik Škerljeve nagrade, je sicer slikar, grafik in pedagog, a že od leta 1950 neumorno raziskuje in zapisuje starosvetne pripovedi, med terenskim delom od Zgornjega Posočja do Istre pa je zbiral dragoceno mitološko gradivo o starožitnem izročilu.

V okviru Goriškega muzeja so pod vodstvom mag. Darje Skrt v sodelovanju z njim lansko leto pripravili zanimivo razstavo Staroverstvo in staroverci ter ob tem izdali tudi obsežen katalog.





Dr. Miklavž Komelj: O Koseskem in še o marsičem Sreda 22. april ob 19. uri

Gost je neverjeten človek, doktor umetnostne zgodovine, pesnik z nagrado Prešernovega sklada, esejist in premišljevalec o umetnosti. Med drugim tudi človek, ki se ukvarja s fenomenom zapostavljene vloge pesnika JOVANA VESELA KOSESKEGA in umetnostjo partizanskega upora.

Pogovor pripravlja in vodi Cveta Zalokar.





Prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik in Saša Roškar Sreda, 18. marec 2015

Ob mednarodnem prazniku žensk bomo gostili prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, sociologinjo, ki se ukvarja z migracijskimi in ženskimi študijami, ter Sašo Roškar, etnologinjo, ki se že nekaj let posveča raziskovanju slamnikarske dediščine. Pogovarjali se bomo o migrantskem delu žensk v preteklosti ter v tem kontekstu izpostavili pomen domžalskih »slamnikaric«, ki so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja šivale slamnike v najpomembnejših slamnikarskih tovarnah po Evropi in v Ameriki.

Pogovor bo vodila Katarina Rus Krušelj.






Katarina Rus Krušelj 25. februar 2015

V pogovoru s Katarino Rus Krušelj, vodjo muzejske dejavnosti v Kulturnem domu Franca Bernika, se bomo ob bogatem slikovnem gradivu seznanili z dediščino svetovnega slamnikarstva ter povezovanji muzeja z drugimi slamnikarskimi centri v Evropi. Raziskovalna pot jo je vodila v Švico, kjer deluje slamnikarski muzej v Wohlnu, udeležila pa se je tudi svetovnega slamnikarskega kongresa v vojvodinskem mestu Tavankut pri Subotici.

Pogovor bo vodila Cveta Zalokar.




Luka Lampret 21. januar 2015

Človeku prijazna gradnja se vse bolj uveljavlja in pri njej ima poleg lesa in ilovice osrednje mesto tudi slama. V pogovoru z Luko Lampretom iz podjetja Golibar bomo odgovorili na vprašanja, zakaj in kako zgraditi hišo iz slamnatih bal, kakšna je njena požarna varnost, zakaj ilovnati ometi optimalno regulirajo vlago v prostoru in vse, kar vas bo še zanimalo glede strokovnega svetovanja v zvezi z gradnjo zdrave in poceni hiše.




dr. Marko Kerševan 1. december 2014

Še ena tema s področja zgodovine bo vezana na knjigo Protestanti(sti)ka slovenskega religiologa, sociologa religije in gosta Srečanj pod slamniki dr. Marka Kerševana. Na pogovoru bomo skušali odgovoriti na vprašanja, kaj je protestantsko krščanstvo, kako je zraslo z moderno družbo in vplivalo nanjo ter pred kakšnimi izzivi je. Na nov način in z novimi poudarki avtor raziskuje, s čim in kako je protestantsko krščanstvo prek Trubarja in njegovih vplivalo na oblikovanje temelja slovenske nacionalne identitete – na
nastanek slovenskega knjižnega jezika.



 


prof. Tomaž Habe 19. november 2014

Domžalski skladatelj, pedagog, dirigent in glasbenik prof. Tomaž Habe je v letošnjem letu prejel za svoj zaokroženi skladateljski opus, ki obsega več kot 350 del, Kozinovo nagrado. O spominih na družinsko tradicijo, zanimiv čas lastnega šolanja in kasnejšega pedagoškega dela, s katerim je zaznamoval številne izjemne slovenske glasbenike ter nastanku in delovanju mnogih glasbenih skupin na Domžalskem, povezanih z njegovim delom in ustvarjanjem …





dr. Damjan Guštin 15. oktobra 2014

Prvo jesensko srečanje bo potekalo v sklopu dogodkov, s katerimi bomo v kulturnem domu počastili spomin na stoto obletnico začetka 1. svetovne vojne, ki je pustila boleče sledi v širšem svetovnem merilu, pa tudi v naši bližnji okolici. Z gostom dr. Damjanom Guštinom, direktorjem Inštituta za novejšo zgodovino, bomo skušali osvetliti številne vidike te velike svetovne morije, s poudarkom na krutem davku, ki so ga dali tudi slovenski vojaki.





 
Oktober 2019
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31