Prvi domžalski poklon avtorju

Domžalskega ustvarjalca smo več desetletij spremljali predvsem na skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini. Po večletnem ustvarjalnem premoru se vrača v domači kraj z retrospektivno predstavitvijo male plastike v patinirani žgani glini v spremljavi s slikanimi motivi iz narave, slikanih na platnih. 

Jože Vajda spada med tiste zavzete likovnike, ki so se samorastniško izobraževali in ustvarjali iz ljubiteljskih pobud v različnih likovnih društvih. S kiparstvom je povezan že iz otroških dni: »Kadar sem našel kak zanimiv kos lesa, kamna ali gline sem ga začel oblikovati tako, da je nastala figura človeka ali živali. Če smo pri likovnem pouku v šoli delali kaj iz gline, je bila to zame prava poslastica. Učitelju Jožetu Kambiču so bili moji izdelki všeč, tako da jih je uvrstil na razstavo ob zaključku šolskega leta. Predlagal mi je, da bi se v nadaljnjem šolanju izobraževal v tej smeri. Vendar takrat je bilo zame prevelik zalogaj. Izbral sem tak poklic, da sem bil čim prej pri kruhu. Kasneje sem se ob delu izobraževal še na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in tam diplomiral. Tako sem svojo strast do kiparstva zaradi pomanjkanja časa za nekaj let odložil.«
Minevala so leta, a Jožetu ustvarjalni duh ni dal miru. Novo teoretično znanje o kiparstvu je pridobival pri branju literature s tega področja, udeležil se je tudi kiparskih tečajev na Šoli za uporabno umetnost Famul Stuart v Ljubljani ter raznih delavnic v okviru Društva likovnikov Ljubljana in Sklada RS za ljubiteljsko dejavnost. Svoje znanje je dodatno utrjeval pri akademskih kiparjih Boštjanu Potokarju, Primožu Puglju, Alenki Vidrgar in Štefki Petrič. Aktiven je bil tudi v Likovnem društvu Petra Lobode Domžale, ko ga je mentor društva, akademski slikar Daniel Fugger, navdušil še za slikarstvo.

Jože Vajda je po načinu ustvarjanja izrazit realist, ki mu je primarno ljubo trodimenzionalno oblikovanje v glini – kiparstvo. Našel se je v mali plastiki, ki jo oživlja s posebnim občutkom za gibanje. Serija upodobljenih živali je tista, ki nakazuje figuralno živost in naravno verodostojnost. Avtorjev poseben simbolični poklon slovenski podobi dela in ljudskega življenja predstavljajo figure človeka v Sejalcu, Žanjici in Pletici slamnatih kit. Še posebej lirični pa so kipci žanrskih prizorov, npr. Bralki in Deklica s piščaljo, ki sta se otresla statičnosti ter v obdajajoči prostor vnesla pravo igrivo ter muzikalno razpoloženje. Njegove skulpture so prepoznavne tudi po specialni poslikavi, ki nas na prvi pogled prepričljivo zavedejo, da so vlite v bron ali izklesane v kamen.

Jože Vajda je v tridesetih letih ustvaril 261 unikatnih kipov, jih razstavljal na 120 skupinskih razstavah in na samostojnih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Za svoje uspešno delo je prejel certifikate kakovosti s strani žirije Zveze Likovnih društev Slovenije, priznanja s strani strokovne žirije Društva likovnikov Ljubljana ter njegova dela so bila predlagana za izbor za Zlato paleto. Veseli nas, da bo k zgovorni statistiki dodal še svojo prvo samostojno predstavitev v Domžalah, v svojem domačem kraju.

Katarina Rus Krušelj










Jože Vajda: Kipi in slike

Zvrst: odprtje razstave
Dolžina: 9. – 28. januar 2020
Lokacija: Menačenkova domačija

Jože Vajda: Kipi in slike

zvrst: odprtje razstave
dolžina: 9. – 28. januar 2020
lokacija: Menačenkova domačija
Prvi domžalski poklon avtorju

Domžalskega ustvarjalca smo več desetletij spremljali predvsem na skupinskih razstavah po Sloveniji in v tujini. Po večletnem ustvarjalnem premoru se vrača v domači kraj z retrospektivno predstavitvijo male plastike v patinirani žgani glini v spremljavi s slikanimi motivi iz narave, slikanih na platnih. 

Jože Vajda spada med tiste zavzete likovnike, ki so se samorastniško izobraževali in ustvarjali iz ljubiteljskih pobud v različnih likovnih društvih. S kiparstvom je povezan že iz otroških dni: »Kadar sem našel kak zanimiv kos lesa, kamna ali gline sem ga začel oblikovati tako, da je nastala figura človeka ali živali. Če smo pri likovnem pouku v šoli delali kaj iz gline, je bila to zame prava poslastica. Učitelju Jožetu Kambiču so bili moji izdelki všeč, tako da jih je uvrstil na razstavo ob zaključku šolskega leta. Predlagal mi je, da bi se v nadaljnjem šolanju izobraževal v tej smeri. Vendar takrat je bilo zame prevelik zalogaj. Izbral sem tak poklic, da sem bil čim prej pri kruhu. Kasneje sem se ob delu izobraževal še na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in tam diplomiral. Tako sem svojo strast do kiparstva zaradi pomanjkanja časa za nekaj let odložil.«
Minevala so leta, a Jožetu ustvarjalni duh ni dal miru. Novo teoretično znanje o kiparstvu je pridobival pri branju literature s tega področja, udeležil se je tudi kiparskih tečajev na Šoli za uporabno umetnost Famul Stuart v Ljubljani ter raznih delavnic v okviru Društva likovnikov Ljubljana in Sklada RS za ljubiteljsko dejavnost. Svoje znanje je dodatno utrjeval pri akademskih kiparjih Boštjanu Potokarju, Primožu Puglju, Alenki Vidrgar in Štefki Petrič. Aktiven je bil tudi v Likovnem društvu Petra Lobode Domžale, ko ga je mentor društva, akademski slikar Daniel Fugger, navdušil še za slikarstvo.

Jože Vajda je po načinu ustvarjanja izrazit realist, ki mu je primarno ljubo trodimenzionalno oblikovanje v glini – kiparstvo. Našel se je v mali plastiki, ki jo oživlja s posebnim občutkom za gibanje. Serija upodobljenih živali je tista, ki nakazuje figuralno živost in naravno verodostojnost. Avtorjev poseben simbolični poklon slovenski podobi dela in ljudskega življenja predstavljajo figure človeka v Sejalcu, Žanjici in Pletici slamnatih kit. Še posebej lirični pa so kipci žanrskih prizorov, npr. Bralki in Deklica s piščaljo, ki sta se otresla statičnosti ter v obdajajoči prostor vnesla pravo igrivo ter muzikalno razpoloženje. Njegove skulpture so prepoznavne tudi po specialni poslikavi, ki nas na prvi pogled prepričljivo zavedejo, da so vlite v bron ali izklesane v kamen.

Jože Vajda je v tridesetih letih ustvaril 261 unikatnih kipov, jih razstavljal na 120 skupinskih razstavah in na samostojnih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Za svoje uspešno delo je prejel certifikate kakovosti s strani žirije Zveze Likovnih društev Slovenije, priznanja s strani strokovne žirije Društva likovnikov Ljubljana ter njegova dela so bila predlagana za izbor za Zlato paleto. Veseli nas, da bo k zgovorni statistiki dodal še svojo prvo samostojno predstavitev v Domžalah, v svojem domačem kraju.

Katarina Rus Krušelj










 
Januar 2021
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(0)