Triglav z Aljaževim stolpom je za vse nas izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konzervatorjev in restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti.

 

Triglav z Aljaževim stolpom je za vse nas izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila.

Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev?

S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konzervatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava.

Vzporedno prikaže natančno zgodbo, kako je Jakob Aljaž uresničil drzno zamisel o postavitvi stolpa na Triglavu, slovenski gori, kot planinsko zavetišče, pa tudi kot branik slovenstva.

Med načrtovanjem, pripravo sestavnih delov in njihovo nošnjo na Triglav poteka konzervatorsko restavratorska analiza, kjer ekipa odkriva, kako se je Aljažev stolp spreminjal skozi čas. Na stolpu se prikazujejo zgodovinsko pomembni dogodki za slovensko samobitnost, začenši z idejo o samostojnosti slovenskih pokrajin znotraj Avstrogarske monarhije. Takrat so Nemci dvakrat v Aljažev stolp namestili nemško vpisno knjigo, pa se ni obdržala. V času prve svetovne vojne je soška fronta poteka v neposredni bližini Aljaževega stolpa. V Kraljevini SHS nam je bila po rapalski pogodbi odvzeta primorska in je meja potekala prav prek vrha Triglava. Bíla se je »malarska vojna« z barvanjem Aljaževega stolpa v barve državnih zastav. Druga svetovna vojna je zabeležena v vpisni knjigi, po kateri so sprva Triglav obiskovali Nemci, potem pa vse večkrat partizani. Ti so proti koncu vojne v globel zagnali mejni kamen, ki je ločil Primorsko od matične domovine in na Triglav postavili slovensko zastavo. V socialistični Jugoslaviji so Aljažev stolp pobarvali na rdeče in na vrh namestili zvezdo. Triglav je postal cilj raznih modernih »romanj«, kot je akcija 100 žensk na Triglav. Pojavi se obred krsta na vrhu Triglava. Z razpadom Jugoslavije in razglasitvijo samostojne države pa ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava zaplapola trobojnica države Slovenije.
Rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na koncu helikopter prepelje v dolino, kjer postane razstavni eksponat potujoče razstave o slovenskem simbolu, takem, kot ga je postavil Jakob Aljaž. Drobec duše originalnega Aljaževega stolpa nosi v sebi tudi rekonstrukcija ki je bila dejansko sestavljen na Triglavu.

Aljažev stolp ni enak simbol kot Triglav, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nad Slovenijo. Predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: ‘’Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša.’’

In res je nekaj resnice v tem, da ta pleh ima dušo.

 


Po projekciji filma je sledil filmski pogovor.

Scenarist filma Gorazd Lemajič.

Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale.

ALJAŽEV STOLP

“Ta pleh ima dušo”
Zvrst: dokumentarni film
Režiser: Vojko Anzeljc
Dolžina: 60’
Lokacija: Mestni kino Domžale
Torek, 10. 02. 2015
ob 20:00h / pogovor z ustvarjalci filma

ALJAŽEV STOLP

“Ta pleh ima dušo”
Zvrst: dokumentarni film
Režiser: Vojko Anzeljc
Dolžina: 60’
Lokacija: Mestni kino Domžale
Torek, 10. 02. 2015
ob 20:00h / pogovor z ustvarjalci filma

Triglav z Aljaževim stolpom je za vse nas izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konzervatorjev in restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti.

 

Triglav z Aljaževim stolpom je za vse nas izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila.

Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev?

S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konzervatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava.

Vzporedno prikaže natančno zgodbo, kako je Jakob Aljaž uresničil drzno zamisel o postavitvi stolpa na Triglavu, slovenski gori, kot planinsko zavetišče, pa tudi kot branik slovenstva.

Med načrtovanjem, pripravo sestavnih delov in njihovo nošnjo na Triglav poteka konzervatorsko restavratorska analiza, kjer ekipa odkriva, kako se je Aljažev stolp spreminjal skozi čas. Na stolpu se prikazujejo zgodovinsko pomembni dogodki za slovensko samobitnost, začenši z idejo o samostojnosti slovenskih pokrajin znotraj Avstrogarske monarhije. Takrat so Nemci dvakrat v Aljažev stolp namestili nemško vpisno knjigo, pa se ni obdržala. V času prve svetovne vojne je soška fronta poteka v neposredni bližini Aljaževega stolpa. V Kraljevini SHS nam je bila po rapalski pogodbi odvzeta primorska in je meja potekala prav prek vrha Triglava. Bíla se je »malarska vojna« z barvanjem Aljaževega stolpa v barve državnih zastav. Druga svetovna vojna je zabeležena v vpisni knjigi, po kateri so sprva Triglav obiskovali Nemci, potem pa vse večkrat partizani. Ti so proti koncu vojne v globel zagnali mejni kamen, ki je ločil Primorsko od matične domovine in na Triglav postavili slovensko zastavo. V socialistični Jugoslaviji so Aljažev stolp pobarvali na rdeče in na vrh namestili zvezdo. Triglav je postal cilj raznih modernih »romanj«, kot je akcija 100 žensk na Triglav. Pojavi se obred krsta na vrhu Triglava. Z razpadom Jugoslavije in razglasitvijo samostojne države pa ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava zaplapola trobojnica države Slovenije.
Rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na koncu helikopter prepelje v dolino, kjer postane razstavni eksponat potujoče razstave o slovenskem simbolu, takem, kot ga je postavil Jakob Aljaž. Drobec duše originalnega Aljaževega stolpa nosi v sebi tudi rekonstrukcija ki je bila dejansko sestavljen na Triglavu.

Aljažev stolp ni enak simbol kot Triglav, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nad Slovenijo. Predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: ‘’Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša.’’

In res je nekaj resnice v tem, da ta pleh ima dušo.

 


Po projekciji filma je sledil filmski pogovor.

Scenarist filma Gorazd Lemajič.

Borut Peršolja iz Planinskega društva Domžale.

 
Maj 2017
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Danes
(3)
16:00
DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN
Deep
animirana komična pustolovščina
18:00
PIRATI S KARIBOV: SALAZARJEVO MAŠČEVANJE
Pirates of the Caribbean: Dead Men Tell No Tales
akcijska pustolovščina
20:30
IZGINOTJE
Flaskepost fra P
kriminalna drama
12-18
Drugi naslov
Drugi izvirni naslov
komedija
01-08
Naslov novice
Izvirni naslov
Drama
 
Poišči
 
Prireditve
 
Kino
 
Otroci
 
Galerija
 
Abonma
 
Muzej
 
Glasilo Slamnik
 
Založništvo
 
Info
 
Nakup vstopnic