Codelli je poetični dokumentarni film o malo znanem filmskem projektu znamenitega slovenskega izumitelja barona Antona Codellija. Ta je med leti 1910 in 1915 v afriškem Togu za nemško telekomunikacijsko podjetje Telefunken sredi džungle zgradil radiotelegrafsko postajo s katero je nato prvi na svetu vzpostavil brezžično povezavo med nemško kolonialno Afriko in Evropo. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo-nastajajoče filmske industrije, je Codelli s Schomburgkom sklenil produkcijsko pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na Afriški celini. Film sledi Codelliju v Afriko in spremlja usodo barona ter njegove družine.


"Zgodba v filmu govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga vzredi in po božje časti. Pleme nato odkrije beli avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši.

Glavno vlogo v filmu je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja Rice-a Burroughs-a, ki je leta 1914 izdal roman z naslovom Tarzan of the Apes.«

V dokumentarcu se s pomočjo Codelijevih potomk grofice Livije Barbo von Waxenstein Reden, pravnukinje Alessande Barbo Reden in pra-pravnukinje Valentine Zϋndell Reden ter slovenskega igralca Primoža Bezjaka, odpravijo po sledeh izginulega filma;

»Iskali smo ga po zaprašenih Berlinskih arhivih znamenitih nemških filmskih studiih (Babesberg), od tam odletimo v Afriko, ter v Togu spoznali plemena, ki varujejo ostanke ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje in filmskih prizorišč. Iz Toga pa smo se vrnili v Slovenijo, kjer smo preiskali ruševine starih gradov Codellijeve rodbine in se na koncu vrnili nazaj v Ljubljano, kamor so Codellijeve potomke vrnile ostanke izgubljenega 'Afriško – Slovenskega' filma

Igrani del filma, ki se ob klavirski spremljavi skupine Silence pred očmi gledalca odvija kot stari nemi film, so oživili s pomočjo slovenskih in afriških igralcev, z Green screen in Composing tehnologijo, pri tem pa so uporabili več kot 600 fotografij iz Codellijeve osebne fotografske zbirke.

Codelli je bil po svetu predvajan na izbranih dokumentarnih festivalih, kot so: Jihlava EAST SILVER 2017, ipd. Julija letos bo prikazan v tekmovalnem programu hrvaške Pule.

Film prejel slovensko strokovno nagrado IRIS, za najboljšo filmsko fotografijo, med vsemi slovenskimi dokumentarci, posnetimi v letu 2017.












CODELLI

zvrst: poetični dokumentarni film
režiser: Miha Čelar
scenarij: Miha Čelar
igrajo: Primož Bezjak, Doroteja Nadrah, Katarina Stegnar, Mojca Fatur, Maša Kagao Knez, Grega Zorc
dolžina: 85’
lokacija: Mestni kino Domžale

CODELLI

Zvrst: poetični dokumentarni film
Režiser: Miha Čelar
Scenarij: Miha Čelar
Igrajo: Primož Bezjak, Doroteja Nadrah, Katarina Stegnar, Mojca Fatur, Maša Kagao Knez, Grega Zorc
Dolžina: 85’
Lokacija: Mestni kino Domžale
Codelli je poetični dokumentarni film o malo znanem filmskem projektu znamenitega slovenskega izumitelja barona Antona Codellija. Ta je med leti 1910 in 1915 v afriškem Togu za nemško telekomunikacijsko podjetje Telefunken sredi džungle zgradil radiotelegrafsko postajo s katero je nato prvi na svetu vzpostavil brezžično povezavo med nemško kolonialno Afriko in Evropo. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo-nastajajoče filmske industrije, je Codelli s Schomburgkom sklenil produkcijsko pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na Afriški celini. Film sledi Codelliju v Afriko in spremlja usodo barona ter njegove družine.


"Zgodba v filmu govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga vzredi in po božje časti. Pleme nato odkrije beli avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši.

Glavno vlogo v filmu je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja Rice-a Burroughs-a, ki je leta 1914 izdal roman z naslovom Tarzan of the Apes.«

V dokumentarcu se s pomočjo Codelijevih potomk grofice Livije Barbo von Waxenstein Reden, pravnukinje Alessande Barbo Reden in pra-pravnukinje Valentine Zϋndell Reden ter slovenskega igralca Primoža Bezjaka, odpravijo po sledeh izginulega filma;

»Iskali smo ga po zaprašenih Berlinskih arhivih znamenitih nemških filmskih studiih (Babesberg), od tam odletimo v Afriko, ter v Togu spoznali plemena, ki varujejo ostanke ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje in filmskih prizorišč. Iz Toga pa smo se vrnili v Slovenijo, kjer smo preiskali ruševine starih gradov Codellijeve rodbine in se na koncu vrnili nazaj v Ljubljano, kamor so Codellijeve potomke vrnile ostanke izgubljenega 'Afriško – Slovenskega' filma

Igrani del filma, ki se ob klavirski spremljavi skupine Silence pred očmi gledalca odvija kot stari nemi film, so oživili s pomočjo slovenskih in afriških igralcev, z Green screen in Composing tehnologijo, pri tem pa so uporabili več kot 600 fotografij iz Codellijeve osebne fotografske zbirke.

Codelli je bil po svetu predvajan na izbranih dokumentarnih festivalih, kot so: Jihlava EAST SILVER 2017, ipd. Julija letos bo prikazan v tekmovalnem programu hrvaške Pule.

Film prejel slovensko strokovno nagrado IRIS, za najboljšo filmsko fotografijo, med vsemi slovenskimi dokumentarci, posnetimi v letu 2017.












 
April 2024
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30