Ljubiteljem iz glasbenih krogov verjetno ni potrebno posebej predstavljati Gidona Kremerja, saj je nedvomno eden največjih violinistov in umetnikov današnjega časa.

Poleg tega, da je v svoji karieri solistično in s komornimi sestavi večkrat obšel vse kontinente, gostoval v najbolj prestižnih dvoranah in institucijah, z največjimi orkestri, dirigenti in glasbeniki današnjega časa, je svetu predstavil vrsto novih del in jih tudi premierno izvedel (Schnittke, Gubajdulina, Kanchelli ter vrsta baltiških komponistov). Še posebaj intenzivno nastopa z orkestom Kremerata Baltica, ki ga pod njegovim umetniškim vodstvom sestavljajo predvsem najbolj perspektivni mladi glasbeniki iz baltiških dežel. V zadnjih letih se zavzema za ponovno "razodkritje” opusa v svetu premalo znanega skladatelja M. Weinberga.

Sam lahko omenim, da se je moja glasbena osebnost in iskanje v mladosti oblikovalo z njegovimi številnimi ploščami, kasneje s poslušanjem njegovih koncertrov v živo in še malo kasneje s skupnim muziciranjem. V zadnjih desetih letih njegovega festivala v Lockenhausu sva namreč skupaj poustvarila kar nekaj partitur iz zakladnice komorne glasbe, marsikatere tudi na turnejah v največjih svetovnih dvoranah. Igrati z njim je bilo zame nekako vedno povezano z velikim spoštovanjem in pa tudi s posebno obliko budnosti za soustvarjanje čutnih zvokov, ki segajo onkraj meja inštrumentalnega.

V sfere, kjer navidezno in s površnim poslušanjem dojeta, sicer očarljiva moč in neoporečna virtuoznost zvezdnikov klasične glasbe v ožjem pomenu besede bledi, se izgublja in prepušča  dominacijo ranljivosti, iskrenosti, predanosti ...

Mate Bekavac, vodja koncertnega cikla