Sitarstvo in prikaz tkanja sit bosta predstavili avtorici razstave: mag. Tatjana Dolžan Eržen in Helena Rant iz Gorenjskega muzeja Kranj
Kulturni program: Ljudske pevke KD Domžale
Pokrovitelj odprtja: Vinska klet Vidmar Domžale
Razstava bo odprta do 31. maja 2016.
Vstop prost.
Sita iz konjske žime so izdelovali od 16. do srede 20. stoletja v vaseh med mestoma Kranj in Škofja Loka. Iz tega najstarejšega in največjega središča so preko 200 vrst sit za sejanje moke, začimb, pretlačevanje in precejanje razpošiljali po vsej Evropi in Sredozemlju, celo v Ameriko. Sita so tkali na statvah. Ker je žima krajša in drugačna kot lanene niti, priprava osnove in tkanje zahteva posebne postopke in orodje. Sita so izdelovale družine, ki niso imele dovolj zemlje za preživetje. Sredi 19. stoletja pa je posel upadel, izdelovanje sit je postajalo dopolnilna dejavnost samskih članov kmečkih družin. Preostale sitarske družine so bile zelo revne, zato so se v 20. stoletja med prvimi zaposlili v kranjskih tekstilnih tovarnah. Konkurenca cenejših žičnatih sit in sit iz umetnih vlaken ter zaposlovanje sitarjev v tovarnah so pripomogli k zamrtju te stare dejavnosti.
O tehnologiji izdelave žimastih sit sta pisala vnuk sitarjev Matevž Oman in kustosinja Tehniškega muzeja Slovenije Katarina Kobe Arzenšek pred štiridesetimi in več leti. Na stalni razstavi o obrteh sitarstvo predstavlja Loški muzej v Škofji Loki. Gorenjski muzej v Kranju si več kot desetletje prizadeva, da bi ljudje v okolici Kranja poznali žimasta sita kot dragoceno kulturno dediščino. Že leta 2001 je organiziral študijski krožek Sitarstvo, katerega člani so raziskovali življenje in delo sitarjev, zbirali stare fotografije in razglednice, proučevali arhivsko gradivo in popisali ter fotografirali še ohranjena sita v muzejskih in zasebnih zbirkah. Po Sloveniji so našteli preko 130 žimastih sit, tkanih v kar 73 rumeno-rdeče-črno-belih vzorcih. Delo članov krožka je bilo temelj za pripravo kataloga sit in razstavo, ki sta bila javno predstavljena leta 2007. Razstava je gostovala v Slovenskem etnografskem muzeju, v Tehniškem muzeju Slovenije in v kobilarni Lipica. Gorenjski muzej je izdal katalog ohranjenih sit in priročnik o sitarstvu, posneli so kratek film in na to staro dejavnost opozorili tudi na stalni razstavi v prenovljenem gradu Khislstein v Kranju.
Foto na naslovnici:
Anica Zupanec, 1914, olje na platnu, izdelana je bila za Sitarsko-žimarsko zadrugo Stražišče
Sitarstvo in prikaz tkanja sit bosta predstavili avtorici razstave: mag. Tatjana Dolžan Eržen in Helena Rant iz Gorenjskega muzeja Kranj
Kulturni program: Ljudske pevke KD Domžale
Pokrovitelj odprtja: Vinska klet Vidmar Domžale
Razstava bo odprta do 31. maja 2016.
Vstop prost.
Sita iz konjske žime so izdelovali od 16. do srede 20. stoletja v vaseh med mestoma Kranj in Škofja Loka. Iz tega najstarejšega in največjega središča so preko 200 vrst sit za sejanje moke, začimb, pretlačevanje in precejanje razpošiljali po vsej Evropi in Sredozemlju, celo v Ameriko. Sita so tkali na statvah. Ker je žima krajša in drugačna kot lanene niti, priprava osnove in tkanje zahteva posebne postopke in orodje. Sita so izdelovale družine, ki niso imele dovolj zemlje za preživetje. Sredi 19. stoletja pa je posel upadel, izdelovanje sit je postajalo dopolnilna dejavnost samskih članov kmečkih družin. Preostale sitarske družine so bile zelo revne, zato so se v 20. stoletja med prvimi zaposlili v kranjskih tekstilnih tovarnah. Konkurenca cenejših žičnatih sit in sit iz umetnih vlaken ter zaposlovanje sitarjev v tovarnah so pripomogli k zamrtju te stare dejavnosti.
O tehnologiji izdelave žimastih sit sta pisala vnuk sitarjev Matevž Oman in kustosinja Tehniškega muzeja Slovenije Katarina Kobe Arzenšek pred štiridesetimi in več leti. Na stalni razstavi o obrteh sitarstvo predstavlja Loški muzej v Škofji Loki. Gorenjski muzej v Kranju si več kot desetletje prizadeva, da bi ljudje v okolici Kranja poznali žimasta sita kot dragoceno kulturno dediščino. Že leta 2001 je organiziral študijski krožek Sitarstvo, katerega člani so raziskovali življenje in delo sitarjev, zbirali stare fotografije in razglednice, proučevali arhivsko gradivo in popisali ter fotografirali še ohranjena sita v muzejskih in zasebnih zbirkah. Po Sloveniji so našteli preko 130 žimastih sit, tkanih v kar 73 rumeno-rdeče-črno-belih vzorcih. Delo članov krožka je bilo temelj za pripravo kataloga sit in razstavo, ki sta bila javno predstavljena leta 2007. Razstava je gostovala v Slovenskem etnografskem muzeju, v Tehniškem muzeju Slovenije in v kobilarni Lipica. Gorenjski muzej je izdal katalog ohranjenih sit in priročnik o sitarstvu, posneli so kratek film in na to staro dejavnost opozorili tudi na stalni razstavi v prenovljenem gradu Khislstein v Kranju.
Foto na naslovnici:
Anica Zupanec, 1914, olje na platnu, izdelana je bila za Sitarsko-žimarsko zadrugo Stražišče