Razstava, ki otvarja sezono, na nek način ni toliko likovna, a je ravno za likovnost izjemnega pomena, ker nas uvaja v snovni jezik likovnosti. Razstavljena predmetnost je ključ do korenin našega jezika in to je bistvo razstave. Smo se že kdaj vprašali o nastanku besed, kdo si jih je izmislil, zakaj je to potreboval; kako so se besede spreminjale in katere bo še potrebno izumiti? Zakaj potrebujemo jezik in katere vrste jezikov obstajajo? Katere jezike govorimo ali vsaj razumemo?

Izrezbarjeni STIŠKI ROKOPISI so osvetlitev potrebe po zapisovanju takratne govorjene besede, ki verjetno predstavlja tudi vstop renesanse na slovenska tla. Z njimi smo Slovenci vstopili v gibanje preporoda takratne misli in ustroja sveta, saj so datirani med leti 1411 in 1436, kar pomeni čas najbolj zrele renesanse v Italiji in čas radikalnih prelomov ustaljenih tokov drugod po Evropi.

Potreba po zapisu v materijo je izrazito likovna, in Matjaž Brojan, naš prvi letošnji razstavljalec, je začutil pomen ozemljitve besed in pomenov v spomenikih davnega časa.

Namen razstave torej ni samo v prikazovanju mojstrsko izrezbarjenih besedil molitev in kesanja, temveč predvsem v vstopu v jezik – katerikoli jezik, ki se v nekem trenutku rodi in začne govoriti svojo neskončno vsebino.

Matjaž Brojan je človek jezika; slovenist, novinar, pisatelj, zapisovalec zvokov, lovec na zapise, zgodbe ljudi in stvari; rezbar, etnolog, zbiratelj, občudovalec ljudskega izročila, velik ljubitelj vsega slovenskega… in… najmanj pol stvari nisem naštel. Strast do vsega naštetega ga drži že celo življenje in je zares čedalje močnejša, ker je posvečen v besedo in iz nje izhaja, vsakič na novo. Enkrat igraje sodobno, drugič v meandrih starega izročila – a vedno v jeziku, v katerem je tako rad doma. Jezik doma in domovine sta ga določila in popolnoma prevzela; postal je glasnik in v jeziku se odlično počuti. Želi ohranjati spomin na vse možne načine s ključnim orodjem – jezikom; skozi zapis, zvok ali čudovito dišečo lipovino, ki takoj spomni na očake, Rozamundo ali neskončne sprehode v nam ljubem drevoredu.

Njegove rezbarije so poezija užitka v jeziku, lesu in vsakdanjem odhajanju v delavnico ostrih rezil. Za nas so pričevanje nekega časa in vrata v likovno snovnost, ki se nam bo v pričujoči sezoni odpirala in nam govorila na različne načine.

S temi deli pristopamo k tabelnemu slikarstvu časa, v katerem so rokopisi nastali; mogoče so celo daljni odmev prosto postavljenih kril oltarja praslovanskega jezika, zagotovo pa so nenavadne povečave, ki grafizmu pisave z rezbarjeno površino dajejo vse značilnosti okrasja nenavadnih, na trenutke nerazpoznavnih pa tudi ponavljajočih se oblik.

Besedilo je razdeljeno na skoraj zaključene enote po smislu in številu vrst; table delujejo kot notni zapis našega notranjega glasu, ki bere prastare izraze in jih sproti v ozadju mrmra v razumljive smisle. Barva ozadja in vzorcev črk je vino, polito po mizah prednikov, iztisnjeno iz
zemlje trmaste etnije, katere privrženi član je Matjaž Brojan.

Jurij Smole, akad. kipar

Matjaž Brojan se je rodil maja 1944 v stari domžalski družini in v Domžalah preživel otroštvo.

Po maturi na koprski gimnaziji je študiral slovenistiko. Profesionalno je deloval kot učitelj, dopisnik časopisa Delo, urednik Slamnika in novinar Radia Slovenija.


Njegovo življenje je posvečeno zbiranju etnološkega, zgodovinskega, dokumentarnega in materialnega gradiva o Domžalah in Domžalcih ter vsega, povezanega s kulturnim in zgodovinskim izročilom naših krajev. Njegov opus je osupljivo velik, zato poleg 46 razstav, ki jih je pripravil, omenimo še najpomembnejša knjižna dela in monografije:

1994 Domžalska bančna leta – Monografija bančne ustvarjalnosti
(Ljubljanska banka)
1994 Jutranjice (samozaložba)
1999 Začetki radia na Slovenskem (Modrijan in RTV Slovenija)
2001 Nogomet v Domžalah (NK Domžale)
2005 Domžalska športna sled (TVD Partizan, Domžale)
2008 Brižinski spomeniki, razstava (NUK)
2011 V tebi skrit je cel hudiček, ki ga skrivaš ti, poliček
(samozaložba)
2011 Modrovine (samozaložba)
2012 Slamnata sled Domžal (KD Franca Bernika)
2013 Počivajoči domžalski spomin
2014 Sledi radijskih poti
Za svoje delo je prejel Steletovo nagrado (2008) in Zlato plaketo
Občine Domžale (2012).

 


Odprtje razstave Matjž Brojan: PRVE BESEDE JEZIKA Stiški rokopisi 9. oktober 2014






PRVE BESEDE JEZIKA

Stiški rokopisi
Zvrst: razstava
Avtor: Matjaž Brojan
9. oktober do 23. oktober
Lokacija: GD Domžale

PRVE BESEDE JEZIKA

Stiški rokopisi
zvrst: razstava
avtor: Matjaž Brojan
9. oktober do 23. oktober
lokacija: GD Domžale

Razstava, ki otvarja sezono, na nek način ni toliko likovna, a je ravno za likovnost izjemnega pomena, ker nas uvaja v snovni jezik likovnosti. Razstavljena predmetnost je ključ do korenin našega jezika in to je bistvo razstave. Smo se že kdaj vprašali o nastanku besed, kdo si jih je izmislil, zakaj je to potreboval; kako so se besede spreminjale in katere bo še potrebno izumiti? Zakaj potrebujemo jezik in katere vrste jezikov obstajajo? Katere jezike govorimo ali vsaj razumemo?

Izrezbarjeni STIŠKI ROKOPISI so osvetlitev potrebe po zapisovanju takratne govorjene besede, ki verjetno predstavlja tudi vstop renesanse na slovenska tla. Z njimi smo Slovenci vstopili v gibanje preporoda takratne misli in ustroja sveta, saj so datirani med leti 1411 in 1436, kar pomeni čas najbolj zrele renesanse v Italiji in čas radikalnih prelomov ustaljenih tokov drugod po Evropi.

Potreba po zapisu v materijo je izrazito likovna, in Matjaž Brojan, naš prvi letošnji razstavljalec, je začutil pomen ozemljitve besed in pomenov v spomenikih davnega časa.

Namen razstave torej ni samo v prikazovanju mojstrsko izrezbarjenih besedil molitev in kesanja, temveč predvsem v vstopu v jezik – katerikoli jezik, ki se v nekem trenutku rodi in začne govoriti svojo neskončno vsebino.

Matjaž Brojan je človek jezika; slovenist, novinar, pisatelj, zapisovalec zvokov, lovec na zapise, zgodbe ljudi in stvari; rezbar, etnolog, zbiratelj, občudovalec ljudskega izročila, velik ljubitelj vsega slovenskega… in… najmanj pol stvari nisem naštel. Strast do vsega naštetega ga drži že celo življenje in je zares čedalje močnejša, ker je posvečen v besedo in iz nje izhaja, vsakič na novo. Enkrat igraje sodobno, drugič v meandrih starega izročila – a vedno v jeziku, v katerem je tako rad doma. Jezik doma in domovine sta ga določila in popolnoma prevzela; postal je glasnik in v jeziku se odlično počuti. Želi ohranjati spomin na vse možne načine s ključnim orodjem – jezikom; skozi zapis, zvok ali čudovito dišečo lipovino, ki takoj spomni na očake, Rozamundo ali neskončne sprehode v nam ljubem drevoredu.

Njegove rezbarije so poezija užitka v jeziku, lesu in vsakdanjem odhajanju v delavnico ostrih rezil. Za nas so pričevanje nekega časa in vrata v likovno snovnost, ki se nam bo v pričujoči sezoni odpirala in nam govorila na različne načine.

S temi deli pristopamo k tabelnemu slikarstvu časa, v katerem so rokopisi nastali; mogoče so celo daljni odmev prosto postavljenih kril oltarja praslovanskega jezika, zagotovo pa so nenavadne povečave, ki grafizmu pisave z rezbarjeno površino dajejo vse značilnosti okrasja nenavadnih, na trenutke nerazpoznavnih pa tudi ponavljajočih se oblik.

Besedilo je razdeljeno na skoraj zaključene enote po smislu in številu vrst; table delujejo kot notni zapis našega notranjega glasu, ki bere prastare izraze in jih sproti v ozadju mrmra v razumljive smisle. Barva ozadja in vzorcev črk je vino, polito po mizah prednikov, iztisnjeno iz
zemlje trmaste etnije, katere privrženi član je Matjaž Brojan.

Jurij Smole, akad. kipar

Matjaž Brojan se je rodil maja 1944 v stari domžalski družini in v Domžalah preživel otroštvo.

Po maturi na koprski gimnaziji je študiral slovenistiko. Profesionalno je deloval kot učitelj, dopisnik časopisa Delo, urednik Slamnika in novinar Radia Slovenija.


Njegovo življenje je posvečeno zbiranju etnološkega, zgodovinskega, dokumentarnega in materialnega gradiva o Domžalah in Domžalcih ter vsega, povezanega s kulturnim in zgodovinskim izročilom naših krajev. Njegov opus je osupljivo velik, zato poleg 46 razstav, ki jih je pripravil, omenimo še najpomembnejša knjižna dela in monografije:

1994 Domžalska bančna leta – Monografija bančne ustvarjalnosti
(Ljubljanska banka)
1994 Jutranjice (samozaložba)
1999 Začetki radia na Slovenskem (Modrijan in RTV Slovenija)
2001 Nogomet v Domžalah (NK Domžale)
2005 Domžalska športna sled (TVD Partizan, Domžale)
2008 Brižinski spomeniki, razstava (NUK)
2011 V tebi skrit je cel hudiček, ki ga skrivaš ti, poliček
(samozaložba)
2011 Modrovine (samozaložba)
2012 Slamnata sled Domžal (KD Franca Bernika)
2013 Počivajoči domžalski spomin
2014 Sledi radijskih poti
Za svoje delo je prejel Steletovo nagrado (2008) in Zlato plaketo
Občine Domžale (2012).

 


Odprtje razstave Matjž Brojan: PRVE BESEDE JEZIKA Stiški rokopisi 9. oktober 2014






 
April 2024
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30