Ljudje se po svojih močeh soočamo z minljivostjo...

V programski knjižici sem se na kratko spomnil dogodka, ki se je za vedno vtisnil v moj spomin. Iz želje, da bi ga v mogoče sicer neki drugi obliki, lahko podoživel in ta občutek podelil tudi z drugimi, je nastala ideja o gostovanju mojih glasbenih prijateljev iz Niša v glasbeno scenskem abonmaju.

Skupaj s klasičnim abonmajem, kjer bo izzvenel vpliv ciganske glasbe v klasični glasbi, bo torej zadnji aprilski teden v Domžalah obarvan balkansko. In sicer v glasbeno-scenskem abonmaju s poudarkom bolj na rahločutnosti, melanholiji, sevdahu, nostalgiji, na tem skoraj mistično zastrtem hrepeneju po nečem, kar je bilo, česar ni več, kar razumemo ali tudi ne, in sega izven geografsko zgodovinskih okvirjev ter je del človeštva od vedno.

Če uporabim sicer bolj osebno, verjetno neslužbeno terminologijo, kjer nekako razlikujem med jezikom in govorico, bi lahko rekel , da balkanskega glasbenega jezika ne govorim, njegova govorica pa mi je neizmerno blizu in se lahko v njej popolnoma poosebim, kljub temu, da nisem zrastel ob tej glasbi in sem le vedel, da obstaja nekaj, kar se imenuje tako ali drugače.

Poleg tiste značilne otožnosti in melanholije, ki se izraža v melodiki sevdaha, pa je besedilo tisto, ki me od tistega večera pred petimi leti gane vsaj tako kot glasba sama. Navidezna preprostost, neposrednost, iskrenost, naivnost, so nekatere izmed lastnosti teh besedil, ki so očarala tudi Heineja in Goetheja.

Danes, ko sem se seznanil malo tudi z ozadjem, mi je bolj razumljiva tudi moja spontana izjava ob poslušanju tistega večera, ko sem ves vzhičen dejal "pa to je ko bosanski Schubert, samo, da je sve u molu”. Z minimalnimi sredstvi izraženo najglobje.

Za glasbenike, ki bodo sodelovali na tem koncertu tovrstno muziciranje ni del njihovega poklica (z izjemo kitarista Boška Jovića, ki pogosto sodeluje z Amiro Medjunanin), čeprav so vsi celo poklicni glasbeniki. To počnejo redko, iz lastnega vzigiba, le zase, za manjši krog prijateljev, le za "nego” lastnih duš. Ravno v tem je zame tudi posebnost in tudi tveganje tega koncerta. Oder in občinstvo prinašajo svoje zahteve in pričakovanja, ki so vezana na čas, trenutek, obliko in še marsikaj.

Jok, stok in krik človeske duše pa so govorica njegove največje intimnosti, njegov emocionalni striptease, v katerega lahko pokukajo le redki. Verjetno v največji meri tisti, ki so pripravljeni zrcalno upodobiti tisto, kar slišijo in vsaj figurativno v tistem trenutku odvreči oklep vsakdanjosti in se dati v svoji naravnosti, sočutnosti , golosti, ranljivosti, človeskosti ...

Mate Bekavac, umetniški vodja klasičnega koncertnega cikla

Cena vstopnice: 14/13 Eur


 














 


TENKOČUTNOST BALKANA

Zvrst: koncert
Igrajo: Jelena Jakovljević (vokal), Mustafa Šantić (harmonika), Vanja Radoja (violina), Boško Jović (kitara), Mate Bekavac (klarinet)
čustveni sevdah in balkanska melanholija v izvedbi posebnih gostov iz Niša
Lokacija: KD Franca Bernika

TENKOČUTNOST BALKANA

zvrst: koncert
igrajo: Jelena Jakovljević (vokal), Mustafa Šantić (harmonika), Vanja Radoja (violina), Boško Jović (kitara), Mate Bekavac (klarinet)
čustveni sevdah in balkanska melanholija v izvedbi posebnih gostov iz Niša
lokacija: KD Franca Bernika

Ljudje se po svojih močeh soočamo z minljivostjo...

V programski knjižici sem se na kratko spomnil dogodka, ki se je za vedno vtisnil v moj spomin. Iz želje, da bi ga v mogoče sicer neki drugi obliki, lahko podoživel in ta občutek podelil tudi z drugimi, je nastala ideja o gostovanju mojih glasbenih prijateljev iz Niša v glasbeno scenskem abonmaju.

Skupaj s klasičnim abonmajem, kjer bo izzvenel vpliv ciganske glasbe v klasični glasbi, bo torej zadnji aprilski teden v Domžalah obarvan balkansko. In sicer v glasbeno-scenskem abonmaju s poudarkom bolj na rahločutnosti, melanholiji, sevdahu, nostalgiji, na tem skoraj mistično zastrtem hrepeneju po nečem, kar je bilo, česar ni več, kar razumemo ali tudi ne, in sega izven geografsko zgodovinskih okvirjev ter je del človeštva od vedno.

Če uporabim sicer bolj osebno, verjetno neslužbeno terminologijo, kjer nekako razlikujem med jezikom in govorico, bi lahko rekel , da balkanskega glasbenega jezika ne govorim, njegova govorica pa mi je neizmerno blizu in se lahko v njej popolnoma poosebim, kljub temu, da nisem zrastel ob tej glasbi in sem le vedel, da obstaja nekaj, kar se imenuje tako ali drugače.

Poleg tiste značilne otožnosti in melanholije, ki se izraža v melodiki sevdaha, pa je besedilo tisto, ki me od tistega večera pred petimi leti gane vsaj tako kot glasba sama. Navidezna preprostost, neposrednost, iskrenost, naivnost, so nekatere izmed lastnosti teh besedil, ki so očarala tudi Heineja in Goetheja.

Danes, ko sem se seznanil malo tudi z ozadjem, mi je bolj razumljiva tudi moja spontana izjava ob poslušanju tistega večera, ko sem ves vzhičen dejal "pa to je ko bosanski Schubert, samo, da je sve u molu”. Z minimalnimi sredstvi izraženo najglobje.

Za glasbenike, ki bodo sodelovali na tem koncertu tovrstno muziciranje ni del njihovega poklica (z izjemo kitarista Boška Jovića, ki pogosto sodeluje z Amiro Medjunanin), čeprav so vsi celo poklicni glasbeniki. To počnejo redko, iz lastnega vzigiba, le zase, za manjši krog prijateljev, le za "nego” lastnih duš. Ravno v tem je zame tudi posebnost in tudi tveganje tega koncerta. Oder in občinstvo prinašajo svoje zahteve in pričakovanja, ki so vezana na čas, trenutek, obliko in še marsikaj.

Jok, stok in krik človeske duše pa so govorica njegove največje intimnosti, njegov emocionalni striptease, v katerega lahko pokukajo le redki. Verjetno v največji meri tisti, ki so pripravljeni zrcalno upodobiti tisto, kar slišijo in vsaj figurativno v tistem trenutku odvreči oklep vsakdanjosti in se dati v svoji naravnosti, sočutnosti , golosti, ranljivosti, človeskosti ...

Mate Bekavac, umetniški vodja klasičnega koncertnega cikla

Cena vstopnice: 14/13 Eur


 














 


 
Maj 2025
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31