Italijanski aeronavtski inženir Umberto Nobile uživa mirno življenje s svojo ljubljeno psičko Titino, ki ga je tako očarala, da jo je rešil z rimskih ulic. Nekega dne dobi klic z daljnega severa. Pokliče ga Roald Amundsen, slavni norveški raziskovalec. Naroči mu, naj izdela velikanski cepelin, s katerim bi skupaj osvojila severni tečaj. Nobile zagrabi priložnost, da se vpiše v zgodovino. S sabo vzame malo terierko Titino in nenavadna trojica se odpravi na ekspedicijo na zadnji neodkriti kraj na Zemlji. Podvig jim uspe, vendar se po njem moška začneta prepirati, komu naj pripade slava … Skozi oči štirinožne zvezde Titine odkrivamo zgodbo o osvajanju neznanega, zmagi, porazu in predanosti.

Titina je bila resnična psička z neobičajno življenjsko potjo, ki jo je vodila od krutega življenja na zakotnih rimskih ulicah do veličastnega pogleda na severni tečaj. Film, ki so ga navdihnili resnični dogodki, deluje na različnih ravneh, zato v njem lahko uživajo tako otroci kot odrasli.


Titina
Majcena terierka Titina vsa svoja čustva razkrije z značilno pasjo telesno govorico. Očara Nobileja, ki jo reši pred krutim življenjem na rimskih ulicah in jo poimenuje po hitu Billyja Murrayja Titina (1925). Titina obožuje udobje in dobre stvari v življenju. Ko jo Nobile vzame pod streho, ima vse, kar potrebuje: hrano, zavetje in ljubezen. Sploh ni navdušena nad dramatičnimi ekspedicijami in je povsem neprimerna za polarne dogodivščine. Titinina perspektiva razkrije, kako so majhne motivacije lahko gonilna sila velikih ljudi.

Umberto Nobile
Nobile je pameten in nekoliko mehek možakar. Rad ima džez in kontinentalno udobje. Sanjal je o tem, da bi postal pilot, a je bil premajhen, zato je postal briljanten aeronavtični inženir. Nobile svoj poklic opravlja samozavestno in mojstrsko. Čeprav mu priznavajo izjemne tehnične veščine, pa morda ni deležen občudovanja, ki si ga zasluži. Je strasten in resnično verjame, da se s cepelini lahko reši skoraj vse. Je načitan in sofisticiran moderni intelektualec, ki ga zelo zanimata umetnost in politika. Poleg tega je nežen, skrben in obziren. Rad ima Titino, zato se mu zdi nepredstavljivo, da bi šel kamorkoli brez nje, celo na severni tečaj.

Roald Amundsen
Amundsen je svetovno znan kot največji polarni raziskovalec. Žene ga obsesija, da bi bil prvi na kraju, kamor ni šel še noben človek. Njegova ambicija ne pozna meja in ne bo dopustil, da bi mu karkoli prekrižalo načrte. Amundsen je strateški in neustrašen. Poleg tega je trmast, odločen in ozkogled. Zdi se velikodušen, pokončen in načelen, vendar ima oči vedno uprte v obzorje in ne opazi nujno, kako se počutijo drugi.

o avtorici
Kajsa Nass je znana po svojih igrivih, humornih in humanističnih filmih. Njeni nagrajeni kratkometražci so bili prikazani na prestižnih festivalih, kot so Clermont-Ferrand, Annecy in Tribeca. Poleg številnih filmskih nagrad je prejela tudi nagrado za človekove pravice norveškega ministrstva za kulturo. Med številnimi deli, pod katera se je podpisala, so It Was Mine (2015), Tvoja stvar (Du velger selv, 2013), Deconstruction Workers (2008), Leonid Shower (2004) in Mother Said (1999).

Kajsa je leta 1996 skupaj s producentko Lise Fearnley ustanovila studio Mikrofilm, ki se lahko pohvali tudi z oskarjem.

iz prve roke
»Na to zgodbo sem naletela po naključju. Presenečena sem bila, da še nisem slišala zanjo, ker je bil to velik medijski dogodek v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in zaradi cepelina tudi spektakularen. Toda sčasoma je zgodba potonila v pozabo in večina Norvežanov danes ne ve, kako je Amundsen umrl – oziroma izginil, ko je iskal Umberta Nobileja. Čeprav je Amundsen sam ikona, pa je ta del njegovega življenja manj znan. Prisotnost Titine je še ena stvar, ki me je pritegnila k zgodbi. Vsi Norvežani vemo, da če pripelješ pse na polarno območje, morajo tam delati ali pa služiti kot hrana. Arktika ni kraj za majhne pse. Zakaj bi ljubljenčka peljal tja? To se mi zdi zelo čudno, a prav zato je bila ta zgodba tako zanimiva. In kako je dejansko potekalo potovanje majhnega psa na cepelinu? Začaral me je tudi cepelin sam. Ker je tako velik, krhek in nenavaden. Poleg psa je tudi podoba cepelina s polarno pokrajino v ozadju delovala zelo dobro.« Kajsa Nass

resnična zgodba
12. maja 1926 so norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen, italijanski aeronavtični inženir Umberto Nobile, Nobilejeva psička Titina in posadka cepelina Norge prvi preleteli severni tečaj. Številni raziskovalci, vključno z Amundsenom samim, so desetletja skušali doseči zadnjo belo točko na zemljevidu. V tistem času nihče ni vedel, kaj bodo našli na tečaju, še posebej pa na območju med tečajem in Aljasko. Amundsen je upal, da bo tam še neraziskano ozemlje.

Ekspedicijo cepelina Norge sta sponzorirala pustolovski ameriški milijonar Lincoln Ellsworth in norveška fundacija za aeronavtična potovanja (Norsk Luftseiladsforening). Italijanska država pod vodstvom Benita Mussolinija je privolila v prodajo cepelina za 75 tisoč dolarjev in odkup po ekspediciji za 46 tisoč dolarjev, s čimer je bila posredni sponzor potovanja.

Cepelin je Umberto Nobile projektiral pred Amundsenovimi načrti, a ga je potem prilagodil za let v arktičnih razmerah. Uradno ime ekspedicije je bilo Amundsenov, Ellsworthov in Nobilejev transpolarni let, a so jo časopisi poimenovali »Od Rima do Noma«. Medijska pozornost je bila ogromna in Titina je postala zvezda. Med ekspedicijo je imela svoj dnevnik v časopisu The New York Times.

Cepelin je z norveškega otoka Svalbard poletel 11. maja, naslednji dan pa je dosegel severni tečaj. Ker je s cepelinom nemogoče pristati brez množice ljudi in infrastrukture na tleh, so to geografsko točko le preleteli in skozi okno metali zastave, da bi z njimi zaznamovali osvojitev severnega tečaja. Izkazalo se je, da je na tečaju zgolj plavajoči led in da ni med njim in Aljasko nobenega ozemlja. Zaradi slabega vremena se je cepelin Norge zrušil v Tellerju in ni pristal v Nomu na Aljaski, kot je bilo sprva načrtovano. Kljub temu je bila ekspedicija uspešna. Po njej pa sta se Amundsen in Nobile zapletla v nedostojanstven javni prepir, komu naj pripade slava.

Nobile je organiziral drugo ekspedicijo na severni tečaj, tokrat s cepelinom Italia. Uradni razlog je bil izvedba znanstvenega raziskovanja, toda splošno mnenje je bilo, da je Nobile hotel popraviti vtis in dokazati, da lahko doseže tečaj brez Norvežanov na krovu. Leta 1928 je bil pripravljen z vseitalijansko posadko (razen Šveda in Čeha), za katero je sam dal pobudo, podprla pa sta jo italijanska kraljeva mornarica in mesto Milan. Mornarica je bila seveda pod nadzorom Mussolinija, in ker je bil Nobile komunist, je gotovo s težavo sprejel odločitev za zvezo s fašističnim diktatorjem. Toda tokrat je prišlo do nesreče. Cepelin Italia je prišel do severnega tečaja, a ga je na poti nazaj na Svalbard zajelo slabo vreme. Zrušil se je na odročni Arktiki, balon je odletel, moški pa so bili vrženi v gotovo smrt. Osem članov posadke je umrlo, Nobile si je zlomil nogo, rebra in lobanjo. Preživeli so za šest tednov obtičali na ledu, medtem pa so potekale reševalne operacije. Sodelovale so reševalne ekipe iz številnih držav, reševalna operacija pa je postala največji medijsko pokrit dogodek 20. let prejšnjega stoletja.

Tudi Amundsen je hotel prispevati k iskanju, vendar so mu odrekli dostop do uradne norveške operacije. Vseeno mu je uspelo pridobiti francosko podporo ter odleteti s posadko štirih Francozov in norveškega letalca. Vzleteli so iz Tromsa na norveški celini in se napotili proti arktičnemu otoku Svalbard. Nihče še ni letel na tej razdalji in morda vodno letalo Latham 47 ni bilo primerno za tako skrajno pot. Najverjetneje so naleteli na slabo vreme in nekaj je moralo iti zelo narobe, saj je letalo izginilo. Amundsena, njegove posadke in letala niso nikoli našli.

Nobileja in Titino so na koncu z letalom rešili pred njegovo posadko, kar je bilo v nasprotju z Nobilejevimi željami. Hotel je ostati s svojimi možmi, vendar je Mussolini odredil drugače. Nobile je bil zaradi tega zasmehovan po časopisih, krivili so ga za Amundsenovo smrt in mu očitali, da je zapustil svoje može.

Njegovo preživelo posadko je kasneje rešil ruski ledolomilec. Titina je bila prva žival, ki je postala mednarodna superzvezda. Potem ko je leta 1926 zaslovela, je obiskala Japonsko, prejela vabilo v Belo hišo in gostovala v Hollywoodu. Neverjetno življenje te psičke je vzdramilo domišljijo ustvarjalcev filma. Pripovedovanje zgodbe o Amundsenu in Nobileju s Titino v središču jim je ponudilo priložnost za oblikovanje zelo drugačne polarne epopeje.


TITINA

izvirni naslov: Titina
zvrst: animirana družinska pustolovščina
režiser: Kajsa Næss
scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner
dolžina: 90' / sinhronizirano, 6+
lokacija: Mestni kino Domžale
Četrtek, 9. 02. 2023
ob 18:00h
Nedelja, 19. 02. 2023
ob 15:00h

TITINA

Izvirni naslov: Titina
Zvrst: animirana družinska pustolovščina
Režiser: Kajsa Næss
Scenarij: Kajsa Nass, Per Schreiner
Dolžina: 90' / sinhronizirano, 6+
Lokacija: Mestni kino Domžale
Četrtek, 9. 02. 2023
ob 18:00h
Nedelja, 19. 02. 2023
ob 15:00h
Italijanski aeronavtski inženir Umberto Nobile uživa mirno življenje s svojo ljubljeno psičko Titino, ki ga je tako očarala, da jo je rešil z rimskih ulic. Nekega dne dobi klic z daljnega severa. Pokliče ga Roald Amundsen, slavni norveški raziskovalec. Naroči mu, naj izdela velikanski cepelin, s katerim bi skupaj osvojila severni tečaj. Nobile zagrabi priložnost, da se vpiše v zgodovino. S sabo vzame malo terierko Titino in nenavadna trojica se odpravi na ekspedicijo na zadnji neodkriti kraj na Zemlji. Podvig jim uspe, vendar se po njem moška začneta prepirati, komu naj pripade slava … Skozi oči štirinožne zvezde Titine odkrivamo zgodbo o osvajanju neznanega, zmagi, porazu in predanosti.

Titina je bila resnična psička z neobičajno življenjsko potjo, ki jo je vodila od krutega življenja na zakotnih rimskih ulicah do veličastnega pogleda na severni tečaj. Film, ki so ga navdihnili resnični dogodki, deluje na različnih ravneh, zato v njem lahko uživajo tako otroci kot odrasli.


Titina
Majcena terierka Titina vsa svoja čustva razkrije z značilno pasjo telesno govorico. Očara Nobileja, ki jo reši pred krutim življenjem na rimskih ulicah in jo poimenuje po hitu Billyja Murrayja Titina (1925). Titina obožuje udobje in dobre stvari v življenju. Ko jo Nobile vzame pod streho, ima vse, kar potrebuje: hrano, zavetje in ljubezen. Sploh ni navdušena nad dramatičnimi ekspedicijami in je povsem neprimerna za polarne dogodivščine. Titinina perspektiva razkrije, kako so majhne motivacije lahko gonilna sila velikih ljudi.

Umberto Nobile
Nobile je pameten in nekoliko mehek možakar. Rad ima džez in kontinentalno udobje. Sanjal je o tem, da bi postal pilot, a je bil premajhen, zato je postal briljanten aeronavtični inženir. Nobile svoj poklic opravlja samozavestno in mojstrsko. Čeprav mu priznavajo izjemne tehnične veščine, pa morda ni deležen občudovanja, ki si ga zasluži. Je strasten in resnično verjame, da se s cepelini lahko reši skoraj vse. Je načitan in sofisticiran moderni intelektualec, ki ga zelo zanimata umetnost in politika. Poleg tega je nežen, skrben in obziren. Rad ima Titino, zato se mu zdi nepredstavljivo, da bi šel kamorkoli brez nje, celo na severni tečaj.

Roald Amundsen
Amundsen je svetovno znan kot največji polarni raziskovalec. Žene ga obsesija, da bi bil prvi na kraju, kamor ni šel še noben človek. Njegova ambicija ne pozna meja in ne bo dopustil, da bi mu karkoli prekrižalo načrte. Amundsen je strateški in neustrašen. Poleg tega je trmast, odločen in ozkogled. Zdi se velikodušen, pokončen in načelen, vendar ima oči vedno uprte v obzorje in ne opazi nujno, kako se počutijo drugi.

o avtorici
Kajsa Nass je znana po svojih igrivih, humornih in humanističnih filmih. Njeni nagrajeni kratkometražci so bili prikazani na prestižnih festivalih, kot so Clermont-Ferrand, Annecy in Tribeca. Poleg številnih filmskih nagrad je prejela tudi nagrado za človekove pravice norveškega ministrstva za kulturo. Med številnimi deli, pod katera se je podpisala, so It Was Mine (2015), Tvoja stvar (Du velger selv, 2013), Deconstruction Workers (2008), Leonid Shower (2004) in Mother Said (1999).

Kajsa je leta 1996 skupaj s producentko Lise Fearnley ustanovila studio Mikrofilm, ki se lahko pohvali tudi z oskarjem.

iz prve roke
»Na to zgodbo sem naletela po naključju. Presenečena sem bila, da še nisem slišala zanjo, ker je bil to velik medijski dogodek v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in zaradi cepelina tudi spektakularen. Toda sčasoma je zgodba potonila v pozabo in večina Norvežanov danes ne ve, kako je Amundsen umrl – oziroma izginil, ko je iskal Umberta Nobileja. Čeprav je Amundsen sam ikona, pa je ta del njegovega življenja manj znan. Prisotnost Titine je še ena stvar, ki me je pritegnila k zgodbi. Vsi Norvežani vemo, da če pripelješ pse na polarno območje, morajo tam delati ali pa služiti kot hrana. Arktika ni kraj za majhne pse. Zakaj bi ljubljenčka peljal tja? To se mi zdi zelo čudno, a prav zato je bila ta zgodba tako zanimiva. In kako je dejansko potekalo potovanje majhnega psa na cepelinu? Začaral me je tudi cepelin sam. Ker je tako velik, krhek in nenavaden. Poleg psa je tudi podoba cepelina s polarno pokrajino v ozadju delovala zelo dobro.« Kajsa Nass

resnična zgodba
12. maja 1926 so norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen, italijanski aeronavtični inženir Umberto Nobile, Nobilejeva psička Titina in posadka cepelina Norge prvi preleteli severni tečaj. Številni raziskovalci, vključno z Amundsenom samim, so desetletja skušali doseči zadnjo belo točko na zemljevidu. V tistem času nihče ni vedel, kaj bodo našli na tečaju, še posebej pa na območju med tečajem in Aljasko. Amundsen je upal, da bo tam še neraziskano ozemlje.

Ekspedicijo cepelina Norge sta sponzorirala pustolovski ameriški milijonar Lincoln Ellsworth in norveška fundacija za aeronavtična potovanja (Norsk Luftseiladsforening). Italijanska država pod vodstvom Benita Mussolinija je privolila v prodajo cepelina za 75 tisoč dolarjev in odkup po ekspediciji za 46 tisoč dolarjev, s čimer je bila posredni sponzor potovanja.

Cepelin je Umberto Nobile projektiral pred Amundsenovimi načrti, a ga je potem prilagodil za let v arktičnih razmerah. Uradno ime ekspedicije je bilo Amundsenov, Ellsworthov in Nobilejev transpolarni let, a so jo časopisi poimenovali »Od Rima do Noma«. Medijska pozornost je bila ogromna in Titina je postala zvezda. Med ekspedicijo je imela svoj dnevnik v časopisu The New York Times.

Cepelin je z norveškega otoka Svalbard poletel 11. maja, naslednji dan pa je dosegel severni tečaj. Ker je s cepelinom nemogoče pristati brez množice ljudi in infrastrukture na tleh, so to geografsko točko le preleteli in skozi okno metali zastave, da bi z njimi zaznamovali osvojitev severnega tečaja. Izkazalo se je, da je na tečaju zgolj plavajoči led in da ni med njim in Aljasko nobenega ozemlja. Zaradi slabega vremena se je cepelin Norge zrušil v Tellerju in ni pristal v Nomu na Aljaski, kot je bilo sprva načrtovano. Kljub temu je bila ekspedicija uspešna. Po njej pa sta se Amundsen in Nobile zapletla v nedostojanstven javni prepir, komu naj pripade slava.

Nobile je organiziral drugo ekspedicijo na severni tečaj, tokrat s cepelinom Italia. Uradni razlog je bil izvedba znanstvenega raziskovanja, toda splošno mnenje je bilo, da je Nobile hotel popraviti vtis in dokazati, da lahko doseže tečaj brez Norvežanov na krovu. Leta 1928 je bil pripravljen z vseitalijansko posadko (razen Šveda in Čeha), za katero je sam dal pobudo, podprla pa sta jo italijanska kraljeva mornarica in mesto Milan. Mornarica je bila seveda pod nadzorom Mussolinija, in ker je bil Nobile komunist, je gotovo s težavo sprejel odločitev za zvezo s fašističnim diktatorjem. Toda tokrat je prišlo do nesreče. Cepelin Italia je prišel do severnega tečaja, a ga je na poti nazaj na Svalbard zajelo slabo vreme. Zrušil se je na odročni Arktiki, balon je odletel, moški pa so bili vrženi v gotovo smrt. Osem članov posadke je umrlo, Nobile si je zlomil nogo, rebra in lobanjo. Preživeli so za šest tednov obtičali na ledu, medtem pa so potekale reševalne operacije. Sodelovale so reševalne ekipe iz številnih držav, reševalna operacija pa je postala največji medijsko pokrit dogodek 20. let prejšnjega stoletja.

Tudi Amundsen je hotel prispevati k iskanju, vendar so mu odrekli dostop do uradne norveške operacije. Vseeno mu je uspelo pridobiti francosko podporo ter odleteti s posadko štirih Francozov in norveškega letalca. Vzleteli so iz Tromsa na norveški celini in se napotili proti arktičnemu otoku Svalbard. Nihče še ni letel na tej razdalji in morda vodno letalo Latham 47 ni bilo primerno za tako skrajno pot. Najverjetneje so naleteli na slabo vreme in nekaj je moralo iti zelo narobe, saj je letalo izginilo. Amundsena, njegove posadke in letala niso nikoli našli.

Nobileja in Titino so na koncu z letalom rešili pred njegovo posadko, kar je bilo v nasprotju z Nobilejevimi željami. Hotel je ostati s svojimi možmi, vendar je Mussolini odredil drugače. Nobile je bil zaradi tega zasmehovan po časopisih, krivili so ga za Amundsenovo smrt in mu očitali, da je zapustil svoje može.

Njegovo preživelo posadko je kasneje rešil ruski ledolomilec. Titina je bila prva žival, ki je postala mednarodna superzvezda. Potem ko je leta 1926 zaslovela, je obiskala Japonsko, prejela vabilo v Belo hišo in gostovala v Hollywoodu. Neverjetno življenje te psičke je vzdramilo domišljijo ustvarjalcev filma. Pripovedovanje zgodbe o Amundsenu in Nobileju s Titino v središču jim je ponudilo priložnost za oblikovanje zelo drugačne polarne epopeje.


 
Februar 2023
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28