Commedia dell’arte velikega Williama Shakespearja v domiselni in nadvse zabavni interpretaciji Mattea Spiazzija.

Če vas sence smo užalile,
mislite, da vse to bile
so le sanje: da zaprli
ste oči, prikazni zrli.
In ker slabo to dejanje
vam kazalo je le sanje,
nas zato ne grajajte:
mi popravimo še vse.

V letu 2016 zaznamujemo 400-letnico smrti velikega dramatika Williama Shakespearja, zato bomo na našem odru prvič gostili eno od njegovih najbolj popularnih in najpogosteje izvajanih del. Sen kresne noči je Shakespeare napisal okoli leta 1595, verjetno ob poroki imenitnežev na dvoru. Vsebino je črpal iz številnih virov: pravljične like vilinskega sveta je našel v angleškem ljudskem izročilu, antične v Plutarhovih Življenjepisih, črpal je še iz Canterburyjskih povesti srednjeveškega pesnika Geoffreya Chaucerja, zaznamo odmeve iz Ovidovih Metamorfoz in mnogih drugih, danes manj znanih del. Klasično besedilo velikega pisca je režiser Matteo Spiazzi, ki prihaja iz italijanskega Vidma, interpretiral na sodoben, dinamičen način, še vseeno pa je ohranil občutek, da gledamo pravo "commedio dell’arte”. Poleg glasbe vsestranskega Matije Solceta in likovne podobe Sare Evelyn Brown velja izpostaviti tudi posebne usnjene maske, ki jih je posebej za to uprizoritev izdelal Roberto Maria Macchi, ki je eden redkih ustvarjalcev tradicionalnih usnjenih mask commedie dell’arte.

"Spiazzijeva gledališka specializacija je commedia dell’arte in tako predstava tudi funkcionira, torej v smislu, da seveda ne gre za umetniško komedijo, temveč za komedijo, ki jo izvajajo artizani, torej mojstri. (…) Toliko domiselnega poigravanja z naglasi, pantomimo, gestami, uporabe različnih rekvizitov in improviziranih pripomočkov, pa glasbenih vložkov, svetlobnih efektov, sprememb identitet in temperamentov ter predvsem nadvse zabavnih interakcij je mogoče le redko videti na odru.” Peter Rak, Delo