Politična satira o prijateljstvu med opico in uslužbencem živalskega vrta, o tranzicijskem narobe svetu iz perspektive opice, ki ji uspe pobegniti iz kletke in postati junak upora na mračnem in depresivnem Balkanu.

Glavna protagonista črne komedije sta Cobe, reven čuvaj v živalskem vrtu v Skopju, in šimpanz Koko, prebivalec tega istega živalskega vrta. Filmsko zgodbo zaplete Kokov pobeg iz "ujetništva v svobodo”. V času gospodarske krize Cobe dobi odpoved, a tudi obljubo, da se bo v službo lahko vrnil takoj, ko mu šimpanza Koka uspe izslediti in pripeljati nazaj v živalski vrt. Pobegli šimpanz v državi sproži pravi medijski vihar. Postane simbol upora in osvoboditvenih teženj, nekdo, ki mu je uspelo izstopiti iz začaranega kroga razpadajočega sistema. S tem Cobetova naloga ujeti ubežnika postane izdajalska.


Absurdnemu lovu na pobeglega šimpanza delno sledimo skozi Kokotovo perspektivo. Šimpanz je nekakšno zrcalo in tiha priča žalostnega in hkrati smešnega sveta, ki je izgubil svoj kompas. Je tudi tragikomični razlog za soočanje ljudi s svojimi strahovi in frustracijami. Šimpanz postane zastavonoša upora, neposlušnosti in vsega, kar navadni državljan nesrečne države ne more biti.

iz prve roke
"Film je zasnovan kot mešanica grobega naturalizma in komedije absurda. Metoda kontrasta, živahen in hkrati roben pristop k scenariju in filmski strukturi je že dlje časa moja najljubša ustvarjalna strategija. Ta odnos predstavlja tudi umetniško in komercialno kompozicijo, ki bi jo s filmom rad dosegel. Ne gre le za klasično pričakovanje vsakega filmskega ustvarjalca, da v svojem opusu doseže oboje - uspešnico in mojstrovino, ampak za osnovne vsebinske elemente konkretne zgodbe. Dejansko se mi je zdelo potrebno težo problemov in asociacij, ki se jih film dotika, »nevtralizirati« z lahkotnostjo in preprostim dogajanjem, ki jo komedija kot žanr omogoča. Moram priznati, da je to moj glavni umetniški cilj v tem filmu. Delovni naslov filma »Svoboda ali smrt« je bil izbran, ker so ta slogan uporabljali makedonski gverilci. Je neke vrste ikona nacionalne zgodovine in mitologije. Vsakdo, ki se drzne posmehovati tej sveti sintagmi, velja za izdajalca ali vsaj ne-domoljuba. Mislim, da mi je precej vseeno.” Vladimir Blaževski

o režiserju
Rojen v Skopju, Makedonija, 1955. Diplomiral iz filmske režije na Akademiji za film, gledališče, radio in televizijo v Beogradu. S filmom se profesionalno ukvarja od leta 1978.
Od leta 1994 je profesor filmske teorije in filmske zgodovine na Fakulteti za dramske umetnosti v Skopju, Severna Makedonija. Od 2006 profesor filmske režije na Megatrend univerzi v Belgradu.1998-2000 profesor filmske režije na akademiji Dunav film v Beogradu. 2005-2006 profesor filmske režije na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu.

celovečerni igrani filmi (režiser):
Haj-Faj, 1987, Vardar-film, Skopje, Makedonija
Bulevar revolucije, 1992, Cinema Design, Beograd, Srbija
Punk’s Not Dead, 2011, Punk Film, Skopje, Makedonija
Leto opice, 2018, Punk Film, Skopje, Makedonija

celovečerni dokumentarci (režiser in producent):
Kineska pijaca, 2001, 93 min., Ohne Gepaeck-Berlin – ZDF/ARTE, Nemčija
Tuce priča o vinu, 2002, 85 min., Idea Plus, Skopje, Makedonija
Kako se 'lebac radja, 2003, 78 min., Idea Plus, Skopje, Makedonija
Misterija Vagnerove tube, 2009, 73 min., Vertical Jazz, Beograd, Srbija


V LETU OPICE

izvirni naslov: Godina na majmunot
zvrst: politična satira
režiser: Vladimir Blaževski
scenarij: Vladimir Blaževski, Dušan Spasojević, Catherine Maximoff
igrajo: Igor Angelov, Marija Kohn, Rešad Behreda, Elena Trajkovska, Faik Mefailoski, Čun Lajči
dolžina: 112’
lokacija: Mestni kino Domžale

V LETU OPICE

Izvirni naslov: Godina na majmunot
Zvrst: politična satira
Režiser: Vladimir Blaževski
Scenarij: Vladimir Blaževski, Dušan Spasojević, Catherine Maximoff
Igrajo: Igor Angelov, Marija Kohn, Rešad Behreda, Elena Trajkovska, Faik Mefailoski, Čun Lajči
Dolžina: 112’
Lokacija: Mestni kino Domžale
Politična satira o prijateljstvu med opico in uslužbencem živalskega vrta, o tranzicijskem narobe svetu iz perspektive opice, ki ji uspe pobegniti iz kletke in postati junak upora na mračnem in depresivnem Balkanu.

Glavna protagonista črne komedije sta Cobe, reven čuvaj v živalskem vrtu v Skopju, in šimpanz Koko, prebivalec tega istega živalskega vrta. Filmsko zgodbo zaplete Kokov pobeg iz "ujetništva v svobodo”. V času gospodarske krize Cobe dobi odpoved, a tudi obljubo, da se bo v službo lahko vrnil takoj, ko mu šimpanza Koka uspe izslediti in pripeljati nazaj v živalski vrt. Pobegli šimpanz v državi sproži pravi medijski vihar. Postane simbol upora in osvoboditvenih teženj, nekdo, ki mu je uspelo izstopiti iz začaranega kroga razpadajočega sistema. S tem Cobetova naloga ujeti ubežnika postane izdajalska.


Absurdnemu lovu na pobeglega šimpanza delno sledimo skozi Kokotovo perspektivo. Šimpanz je nekakšno zrcalo in tiha priča žalostnega in hkrati smešnega sveta, ki je izgubil svoj kompas. Je tudi tragikomični razlog za soočanje ljudi s svojimi strahovi in frustracijami. Šimpanz postane zastavonoša upora, neposlušnosti in vsega, kar navadni državljan nesrečne države ne more biti.

iz prve roke
"Film je zasnovan kot mešanica grobega naturalizma in komedije absurda. Metoda kontrasta, živahen in hkrati roben pristop k scenariju in filmski strukturi je že dlje časa moja najljubša ustvarjalna strategija. Ta odnos predstavlja tudi umetniško in komercialno kompozicijo, ki bi jo s filmom rad dosegel. Ne gre le za klasično pričakovanje vsakega filmskega ustvarjalca, da v svojem opusu doseže oboje - uspešnico in mojstrovino, ampak za osnovne vsebinske elemente konkretne zgodbe. Dejansko se mi je zdelo potrebno težo problemov in asociacij, ki se jih film dotika, »nevtralizirati« z lahkotnostjo in preprostim dogajanjem, ki jo komedija kot žanr omogoča. Moram priznati, da je to moj glavni umetniški cilj v tem filmu. Delovni naslov filma »Svoboda ali smrt« je bil izbran, ker so ta slogan uporabljali makedonski gverilci. Je neke vrste ikona nacionalne zgodovine in mitologije. Vsakdo, ki se drzne posmehovati tej sveti sintagmi, velja za izdajalca ali vsaj ne-domoljuba. Mislim, da mi je precej vseeno.” Vladimir Blaževski

o režiserju
Rojen v Skopju, Makedonija, 1955. Diplomiral iz filmske režije na Akademiji za film, gledališče, radio in televizijo v Beogradu. S filmom se profesionalno ukvarja od leta 1978.
Od leta 1994 je profesor filmske teorije in filmske zgodovine na Fakulteti za dramske umetnosti v Skopju, Severna Makedonija. Od 2006 profesor filmske režije na Megatrend univerzi v Belgradu.1998-2000 profesor filmske režije na akademiji Dunav film v Beogradu. 2005-2006 profesor filmske režije na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu.

celovečerni igrani filmi (režiser):
Haj-Faj, 1987, Vardar-film, Skopje, Makedonija
Bulevar revolucije, 1992, Cinema Design, Beograd, Srbija
Punk’s Not Dead, 2011, Punk Film, Skopje, Makedonija
Leto opice, 2018, Punk Film, Skopje, Makedonija

celovečerni dokumentarci (režiser in producent):
Kineska pijaca, 2001, 93 min., Ohne Gepaeck-Berlin – ZDF/ARTE, Nemčija
Tuce priča o vinu, 2002, 85 min., Idea Plus, Skopje, Makedonija
Kako se 'lebac radja, 2003, 78 min., Idea Plus, Skopje, Makedonija
Misterija Vagnerove tube, 2009, 73 min., Vertical Jazz, Beograd, Srbija


 
September 2019
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30