Slavnostna govornica: Saša Bučan, kustosinja Galerije Miha Maleš v Kamniku
Kulturni program: Tone Ftičar, JSKD OI Kamnik – recitacija Lipovčeve poezije in Jonas Tomšič – harmonika
Pokrovitelj odprtja: Vinska klet Vidmar Domžale
Izbor likovnih del in besedilo: Saša Bučan, Katarina Rus Krušelj
Postavitev razstave: Roman Kos
Razstava odprta do 17. decembra.

Razstava izbranih likovnih del kamniškega slikarja Dušana Lipovca je nastala v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik – Galerija Miha Maleš. Izboru slik smo dodali še dve njegovi krajini iz umetniške zbirke Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.

Ta pesnik narave, …

… kakor je Dušana Lipovca v monografiji poimenoval likovni kritik in profesor umetnostne zgodovine Milček Komelj, je svoje misli ves čas prevajal skozi krajino. Z njo je izpovedoval svoja hotenja, nazore, žalosti in radosti tuzemskega. S svojo likovno izpovedjo se je pokazal kot izjemno občutljiva osebnost, ki čuti in zmore seči po pol stoletja preinterpretirani temi krajine ter jo izreči na svojstven način.

Ponavljajoč motiv, ki ga lahko označimo za značilno Lipovčevega, je mesto Kamnik, ki ga slikar odslikava kot razgled na urbano krajino. Stisnjene hiše, ki se pogosto nagibajo vstran, včasih samo strehe, pogosto naznačeni visoki zvoniki kamniških cerkva, ki se gnetejo v zavetju mogočnega starograjskega hriba – takšne so neštete podobe mesta, ki ravno zaradi številnih slikarjevih različic dobiva svojevrstno simboliko nekakšnega zaprtega vrta. Ta umetniku motivno omogoča raziskovanje likovnega prostora v smislu barve in ploskev, ki jih vseskozi skuša iz vidnega poenostavljati do geometrizacije. Simbolično je podoba mesta tudi podoba zaprtosti, ki ga utesnjuje, ga zapira, a hkrati ga vedno vleče k sebi v globino.

Ploskovitost in geometrizacija sta Lipovca sčasoma popeljala v abstrakcijo. Kompozicijo je uredil strogo centralno ter v zunanjo geometrično obliko kroga ali štirikotnika izrisal geometrizirane vzorce, iz katerih razbiramo neko nedorečeno pokrajino in nam daje mozaični videz, vtis gibanja, migotanja svetlobe, kot privid v vročem poletnem dnevu. Lahko bi sklenili, da je v njih predvsem raziskoval barvne vrednosti ter se opredeljeval do ploskev samih, ki jih je sicer uporabljal pri upodabljanju posameznih delov v že realiziranih delih.
Lipovec je krajino zapisoval hitro, toda z očesom izjemno občutljivega opazovalca. Še posebej v akvarelih in gvaših se je izlila njegova lahkotna in hkrati subtilna ustvarjalna moč. Tu ne bomo našli strogih topografskih značilnosti pokrajine, čeprav je izhodiščno realna, a svojevrstno prirejena in reducirana. Končni učinek je izraz vzdušja narave, povezane z umetnikovo notranjostjo, in napev lepotam narave. V dnevniških krajevnih zapisih je poleg priljubljenega motiva Kamnika rad zapisoval tudi dalmatinsko primorje, Dolenjsko in Gorenjsko. V slednji zaživi nov oblikovni in barvni izraz: temnejši in hladnejši kolorit, gostejši nanos barve, udarnejše poteze. Dolenjska mu je s svojo gričevnato podobo podajala izjemno mehke oblike gričev, skritih zaselkov med gozdovi in travniki; zdaj so tu polja, spet drugod odprti pogledi jesenskih megličastih juter. Prav pri teh delih opazimo določeno mero ekspresivnosti, ki jo je slikar ustvaril z dodajanjem trdih potez s svinčnikom na že dodelane barvne površine.

Slikarstvo Dušana Lipovca se je usmerilo v krajino neobremenjeno, brez posebne pozornosti do sodobnih likovnih praks njegovega časa, ko je slikanje na prostem postalo bolj domena slikarjev amaterjev in ne toliko formalno usmerjenih slikarjev. Tudi s sprejemanjem takšnega ustvarjanja je Dušan Lipovec govoril z odprtim srcem, z ljubeznijo do narave, s hitrim zapisovanjem tistega, za kar se je bal, da bo izpuhtelo v neki ne tako oddaljeni prihodnosti.
(Povzeto po besedilu Saše Bučan v katalogu Zarisane izpovedi, slikarstvo Dušana Lipovca, Medobčinski muzej Kamnik, Galerija Miha Maleš, Kamnik 2015.)

O avtorju

Dušan Lipovec (1952-2005), kamniški slikar, likovni kritik, pesnik in pisatelj. Po končani šoli za živinorejsko-veterinarskega tehnika je leta 1977 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Andreju Jemcu. Nato se je strokovno izpopolnjeval v Kanadi.
Ukvarjal se je s slikarstvom, grafiko in likovno publicistiko, občasno tudi s kiparstvom, fotografijo in oblikovanjem ter likovno opremo javnih prostorov. Bil je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskega društva likovnih kritikov. Sodeloval je na številnih simpozijih, likovnih kolonijah in ex temporih. Objavljal je strokovne članke, likovne kritike in eseje v dnevnem in periodičnem tisku in strokovnih revijah. O njegovem delu sta izšli dve monografski publikaciji: Milček Komelj, Dušan Lipovec - slikarski pesnik narave, Ljubljana 1994, Milček Komelj, Impresije slovenske pokrajine, Ljubljana 1996. Svojo poezijo je izdal leta 2003 v pesniški zbirki z naslovom Barve besed.

Fotografije:
Kamnik, akril/platno, 1991, iz zbirke MMK (naslovnica)
Dalmatinski motiv, akvarel, 1999, iz zbirke KDFBD
Avtor fotografije slikarja: Dušan Sterle