Lansko leto smo izgubili enega zadnjih pomembnih lokalnih spomenikov, ki je pripovedoval tako zgodbo stavbne zgodovine tega območja kot tudi o načinu kmečkega življenja, povezanega z industrializacijo. Kofutnikova domačija je bila ena redkih ohranjenih deloma lesenih hiš na območju domžalske občine. Zgodbe iz domačije slonijo na zapuščini družine Giovanelli, ki jo sestavljajo predmeti, pisma, fotografije, osebne zgodbe in spomini. Vsi ti zgodovinski viri nam pripovedujejo o življenju na obrobju Domžal konec 19. in v začetku 20. stoletja. Naš zavod je kot upravljalec objekta, katerega lastnica je Občina Domžale, v zadnjih letih s strokovnjaki in številnimi sodelavci pripravil predlog projekta prenove in umestitve objekta ter vsebinske zasnove bodočega delovanja. 

S tematskim izborom ohranjenega gradiva bodo na razstavi predstavljene zanimive zgodbe iz Kofutnikove domačije, ki ne smejo izginiti iz našega spomina. Osrednje mesto zavzema zgodba župana Johana Giovanellija, ki pa je močno povezana tudi s slamnikarstvom – v njegovi ožji družini je bilo kar pet družinskih članov, ki so delali v slamnikarskih tovarnah v Domžalah, po Evropi in v New Yorku. Življenjske zgodbe prebivalcev domačije odražajo tudi druge značilne dogodke iz naše zgodovine, npr. dogodke povezane z vojnimi razmerami, pa tudi način življenja in gospodarjenja v obdobju po njih. 

V muzejsko postavitev bo vključena tudi zadnja idejna zasnova Kofutnikovega parka v Srednjih Jaršah, ki smo jo v strokovni skupini v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale nadgradili na podlagi replik javnega poziva k osnutku ureditve prostora Kofutnikove domačije, z željo po ohranitvi spomina na bogato dediščino našega prostora.

Katarina Rus Krušelj

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja 20. aprila 2012 v Godbenem domu v Domžalah, smo si začrtali upe in želje, da postane kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki ohranjeno dediščino slamnikarstva prepoznajo kot vrednoto in jo čutijo kot pomemben element za krepitev lokalne in nacionalne identitete. Nad zbirko, ki je imela v preteklih desetletjih prostore že na gradu Krumperk in v Jamarskem muzeju na Gorjuši, zadnjih deset let bdi strokovna ekipa v okviru Kulturnega doma Franca Bernika. Zbirka pripoveduje o pomembni tristoletni zgodovini slamnikarstva na Domžalskem, ki smo jo pripravili strokovnjaki in domačini v Študijskem krožku Slamnikarstvo pod okriljem Gorenjskega muzeja Kranj. Ob 10-letnici odprtja stalne slamnikarske zbirke smo pripravili simbolično predstavitev 10. najpomembnejših točk oz. spominov na poti Slamnikarskega muzeja – od začetkov do sodobnih izzivov predstavljanja in ohranjanja slamnikarske dediščine. 

Razstava je na ogled do konca leta 2022.