Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik / produkcija magistrskega programa Gledališka režija / režija: Brina Klampfer / igrajo: Dario Varga, Romana Šalehar, Iztok Drabik Jug, Tamara Avguštin, Stane Tomazin, Draga Potočnjak / glasbeniki: Tadej Čaušević, Liam Hlede, Marijan Sajovic 
Zgodba o skromnih začetkih papirne tovarne iz Sladkega Vrha, o moči vizije in o tem kako pomembna je skupnost.

Duhovita, grenko-sladka uprizoritev se naslanja na zgodbo o tovarni Paloma – Sladkogorska, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Mlada ekipa ustvarjalcev se je lotila razmisleka o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem, za spominom, vpisanim v generacije, ki so ga okusile, in tiste, ki ga niso – ali predstava o nekdanjih »boljših« časih temelji na resničnosti ali je vse skupaj le utvara? Intimne zgodbe krajanov, iz katerih izhaja, pa hkrati odpirajo vrsto širših družbenih tem: Kako so politični projekti izgradnje krajev vplivali na življenja ljudi? Kakšna je v takem kontekstu usoda malega človeka? Kako s tem shajati danes?

Prešernovo gledališče Kranj, SNG Nova Gorica / režija: Jernej Lorenci / igrajo: Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Iztok Mlakar, Urška Taufer, Gregor Zorc k.g. 
Jernej Lorenci raziskuje malce drugačne pravljice in izvirne mladostne spomine, ki nam jih deli izvrstna igralska zasedba.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica / režija: Tijana Zinajić / igrajo: Anuša Kodelja, Lucija Harum k. g., Lara Fortuna k. g., Jure Kopušar, Žiga Udir, glasbenik: Anže Vrabec 
Tijana Zinajić v svojem dinamičnem slogu prepleta usode treh tridesetletnic, prijateljic iz časa srednje šole, ki jih je življenje popeljalo v zelo različne smeri – nakar se ena od njih odloči, da je čas za poroko ... ki pa mora biti popolna.

Lana, Antea in Leticija so skoraj odrasle punce in prijateljice. Lana je visoko izobražena in delavna. Vse kar si želi, je dobra kariera. Antea je umetnica in borka za ženske pravice. Vse kar si želi, je ustvarjati in živeti svobodno nekonvencionalno življenje. Leticija je uspešna odvetnica in hudo popolna. Vse kar si želi, je v resnici že dosegla, pa vendar ji še zmeraj nekaj manjka. Pravkar je dobila službo v tujini, kamor si od nekdaj želijo vse tri. Želijo si ven iz Slovenije, v obljubljeno deželo, kjer lahko živijo svobodno, brez predsodkov, brez pričakovanj, kjer bi se cenili njihova sposobnost in delavnost. Namesto v obljubljeni deželi pa se znajdejo v prelomnem obdobju, ki s sabo prinese tornado velikih življenjskih odločitev in je hkrati preizkušnja za prijateljstvo, za življenjska prepričanja, za vse, kar so si o odraslosti do zdaj samo predstavljale. Tridesetletnice se po eni strani spopadajo z idejo sodobne ženske, ki so jo izoblikovale v času študija, zdaj pa se soočajo z resnično družbo in svojo vlogo v njej. So res (lahko) tako svobodne, kot si mislijo? So odločitve res njihove ali jih v večini usmerjajo pričakovanja drugih? Komedija o tem, kako ohraniti sebe in hkrati biti ženska, izrisuje situacije številnih sodobnih, samostojnih, izobraženih žensk, ki si želijo vzpostaviti lastno življenje, razpete med vrednotami preteklosti in sedanjosti.

Drama SNG Maribor / režija: Jure Novak / igrajo: Gorazd Žilavec, Liza Marijina, Julija Klavžar 
Predbožična igra o odnosu med očetom in hčerjo, generacijskem prepadu ter o tem, kako se lahko znova najdemo v najbolj nepričakovanem trenutku.

V bridkem in ganljivem dramskem delu se britanski dramatik Mike Bartlett (1980) – eden najzanimivejših talentov zadnjega časa – sooča z aktualnim generacijskim prepadom, vprašanji tako imenovane milenijske generacije, in z odgovori, ki jim jih zmorejo ponuditi generacije njihovih staršev. V osrčju te mojstrsko napisane aktualne zgodbe leži Bartlettova zmožnost razgrnitve in zagovora obeh strani konflikta: oče Andy in hči Maya, ki zadnja tri leta nista spregovorila, sta se po materini smrti povsem odtujila, sedaj pa sta na tem, da se ponovno srečata. Svež, pronicljiv in oster Bartlett pravi, da Snežinka prvobitno govori o domu in identiteti. A nesporazum očeta in hčerke ni skrčen zgolj na družinsko zgodbo, gre za veliko širši diapazon, ki bi mu lahko rekli kar razkol "zeitgesta”. V besedilo so vpisani brexit in veganstvo, identitetne politike in ponovni vzpon desnic, kriza moškosti in četrti val feminizma. V na videz lahkotni aktualnosti najde način, kako večne teme prepleta z živimi kulturnimi referencami, kako razpira na prvi pogled nerešljiva vprašanja v konkretno in človeško zgodbo.

SNG Drama Ljubljana / režija: Ivana Djilas / igrajo: Silva Čušin, Maša Derganc, Mia Skrbinac, Iva Babić, Nina Valič, Saša Pavček 
Ivana Djilas in Jera Ivanc na odru združita šest znanih ženskih likov iz različnih obdobij zgodovine, ki se v vrsti pronicljivih in zabavnih srečevanj sprašujejo o tem, kaj in kako je biti ženska.