Glasbeno-scenski


- Zabavni trenutki med glasbo, kabarejem, gledališčem in vsem, kar se zgodi vmes. -


§ ČARALICE / 10. in 11. oktober 2023
§ Lara Jankovič: PESEM ZA LARO  / 12. in 13. februar 2024
§ Po motivih S. Gruma in J. P. Kamova: GOLAZEN (Plesni Teater Ljubljana, HNK Ivana Zajca Rijeka / režija: Natalija Manojlović Varga) / 13. in 14. marec 2024
§ Norman Foster: POPOLNA ŽENSKA (delovni naslov) (SiTi Teater / režija: Ajda Valcl) / 6. in 13. maj 2024
§ POBEGLI ORKESTER (režija: Ivana Djilas)
§ Vita Mavrič in Jani Kovačič: KONTRA-ALBA



ČARALICE
nastopajo: Zvezdana Novaković – ZveN (avtorica projekta, kompozicije, vokal), Jasna Žitnik, Ursula Luthar, Petra Prosen, Maja Zagmajster, Neža Janša, Sonca Menart, Zarja Menart, Kaja Horvat, Eva Mulej, Neža Bojović (spremljevalni vokali, ples in tolkala)

V novem projektu Zvezdane Novaković bodo zazvenele ritualne hvalnice naravi, starodavne magične besede in zagovori, s katerimi so zdravili naši predniki. Hommage vsem starovercem, ki so s spoštovanjem gojili prvo vero – vero v naravo.

V novem projektu Zvezdane Novaković Čaralice bodo zazveneli ritualne hvalnice naravi, starodavne magične besede in zagovori, s katerimi so naši predniki zdravili različne fizične in psihične bolezni. Posebej za projekt uglasbena besedila in izvirne napeve je avtorica poiskala v zbirki starih zapisov iz Slovenije in sosednjih balkanskih narodov, na koncertu pa bodo zazveneli v moderni zvočni sliki. Projekt Čaralice je hommage Pavlu Medveščku in vsem starovercem, ki so s spoštovanjem gojili našo prvo vero – vero v naravo. Zvezdana Novaković – ZveN je vsestranska glasbena ustvarjalka in performerka. Sprehodila se je od etna prek gledališke glasbe do z elektroniko obogatenega eksperimentiranja. V krepkem desetletju je delovala na toliko področjih in pri toliko projektih, da jih je težko popisati. Vse pa povezuje njen glas. »Težko je to postaviti v en paket. Je pa mogoče. A uvesti je treba nova pravila,« pravi.

»S projektom Čaralice je Zvezdana Novaković stopila ob bok Kataleni in Vladu Kreslinu ter postala najnovejši sinonim za slovensko moderno avtorsko ljudskost. Specifična umetniška drža naštetih avtorjev opredeljuje naše razumevanje celih tradicij glasbe. Bolj kot njihova etnomuzikološka in muzikološka ustreznost te izdelke ljudem približa ustvarjanje, ki priskrbi občutek domačnosti, čeprav njihove verzije z našim dejanskim življenjem nimajo kaj dosti skupnega.« Špela Cvetko, SIGIC


Vita Mavrič in Jani Kovačič: »KONTRA-ALBA«
nastopajo: Jaka Pucihar (klavir), Janez Krevel (kontrabas), Gašper Bertoncelj (bobni), Matic Smolnikar (kitara), Peter Ugrin (violina), Jani Kovačič (besedila, pripovedovanje)

Glasbeni večer Kontra-Alba Vita Mavrič posveča Janiju Kovačiču in njunemu skoraj četrtstoletnemu glasbenemu sodelovanju. On je kantavtor z raskavim ciničnim glasom. Ona šansonjerka z jasnim, čustvenim vokalom. Jani in Vita. Večer in Jutro. Kontra-Alba.

Dvoje umetniških duš, oba z izrazito emotivnim pristopom, a vsak s svojo značilno interpretacijo. Vita Mavrič in Jani Kovačič že skoraj četrt stoletja prepletata svoji ustvarjalni poti. In če bi lahko kdo ujel bistvo Janijeve poetično-glasbene ustvarjalnosti ter ga postavil naravnost pod žaromete, namesto da ga skromno zadržuje v podobi na videz preproste kantavtorske ustvarjalnosti – potem je to zagotovo lahko le Vita Mavrič. V osmerici izbranih pesmi izriše Janijevo videnje sveta: spoznamo pronicljivega opazovalca, ki v vseh časovnih obdobjih ostaja neizprosen kritik družbenih zablod. Glasba postane še spevnejša, z lahkoto nas zapelje v korake swinga, tanga, bossa nove ter nas mimogrede ukani, da poplesujemo ob temačni vsebini, ki jo skozi svojo značilno emocionalno in neverjetno dovršeno interpretacijo podaja Vita. On je kantavtor z raskavim ciničnim glasom. Ona pa šansonjerka z jasnim, čustvenim vokalom. Jani in Vita. Večer in Jutro. Kontra-Alba.

»Kontra-Alba na eni strani prinaša večno aktualno kritiko bizarnosti človeške družbe, ki je značilna za Kovačičeva besedila, in na drugi strani glasbo, ki temelji na popularnosti evropske kulture dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja. Za njun odlični spoj je poskrbela Vita Mavrič s prepričljivimi izvedbami in tako v svet poslala večdimenzionalni glasbeni projekt, ki v sebi nosi tako aktualnost kot preteklost, in to v vertikalnem kot tudi horizontalnem smislu. [...] Vse skupaj pa zveni lahkotno sproščeno in plesno neobremenjeno, saj se ob izvedbi predamo melodičnemu in plesnemu momentu. Kljub tematiki se prepustimo Vitinemu glasu, poplesujemo ob inštrumentalnih ritmih, zdrznemo se ob Janijevih besedilih, ne da bi ostali ujetniki strahu pred človeško polomijo, temveč nas napolnijo svetloba, upanje, dobra volja in pozitivna naravnanost.« Simona Moličnik, SIGIC


POBEGLI ORKESTER: Koncert (ne)resne glasbe
režija: Ivana Djilas / nastopajo: Joži Šalej (klaviature), Nino de Gleria (kontrabas), Blaž Celarec (bobni), Beti Strgar (glas, klaviature), Boštjan Gombač (pihala, trobila, zvočila, žvižganje, theremin in še kaj)

Poseben projekt na domžalskem odru dobro znanih glasbenih virtuozov, ki jih bo režijsko nadgradila še Ivana Djilas, z vokalom pa začinila Beti Strgar. Mogoče kabaret ... mogoče navihan jazz koncert ... mogoče muzikal ... mogoče pa vse to! :)

Danes samo za vas: Pobegli orkester, ki zelo, zelo, zelooooooooo resno igra (ne)resno glasbo. Prekaljeni glasbeni virtuozi in skrajno resni solisti: Boštjan Gombač, Joži Šalej, Blaž Celarec, Nino de Gleria in Beti Strgar vam bodo igrali na vse, kar lahko pripeljejo s seboj v dveh avtih: klarinet, pojočo žago, žepno trobento, pozavno, harmoniko, flavto, rekonstrukcijo neandertalčeve piščali, drumljo, melodiko, bobne, klaviaturo, kitaro, kontrabas, bendžo, zvončke, gumijaste prašičke, tamburin, trojno okarino, pištolo, megafon, mandolino, človeško glavo, pazduho, in, če je treba celo klavir. Pa še množico inštrumentov, ki nimajo slovenskega imena, kot so: toy piano, theremin, maracas, calimba, cajon, matryomin, pandeiro... Njihov nastop vključuje priredbe del največjih, a žal pokojnih svetovnih skladateljev, vse od neandertalcev do sodobne glasbe.

Seveda, če se jim bo le uspelo pravočasno pripeljati na koncert.


Lara Jankovič: »PESEM ZA LARO«
režija: Yulia Roschina / igra in poje: Lara Jankovič / glasbeniki: Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Aleksej Ermakov, Gašper Primožič

Gledališko-glasbeni izlet v globočine ruske duše, v samo srčiko strastno tragične ljubezenske zgodbe, po kateri še danes posegajo bralci: Doktor Živago! Ženski pogled na hrepenenje, poezijo in domoljubje. Hvalnica umetnosti, pogumu in srčnosti!

Gledališko-glasbeni izlet v globočine ruske duše, v srčiko tragične ljubezenske zgodbe Borisa Pasternaka, ki je ljubezenski trikotnik Dr. Živaga umeril po lastni razpetosti med ženo in ljubico, umeščeni v turbulenten čas revolucije. Navdih za predstavo je Lara Jankovič našla med firbčnim brskanjem po osebni izpovedi »prave« Lare, Olge Ivinske, ki je s Pasternakom ljubimkala dolgih štirinajst let. V knjigi popiše vse težave, s katerimi se je kot njegova osebna tajnica in intimna prijateljica soočala: od zapora in gulaga, revščine in zasmehovanja, pa vse do zastraševanj in groženj, ki jih je Pasternak doživel po prejemu Nobelove nagrade, ko so ga oblasti s piedestala ruskega idola ponižale v izdajalca. Čeprav se zdi, da se je Olga zmogla zadovoljiti z okruški ljubezni, življenjem v senci in večnimi obljubami o ločitvi, iz njene zgodbe mezi bolečina, ki postavlja pod vprašaj žrtvovanje v imenu ljubezni. Ali v imenu umetnosti.

»Predstava Lare Jankovič v kontekstu trenutnega plehkega in povsem napačno, nepravično vseobsegajočega sovraštva do vsega ruskega opominja na enkratno globino, bogastvo, univerzalno človečnost in preprosto na lepoto ruske kulture in umetniške tradicije. V časih politične, družbene, zdravstvene, ekonomske, medijske in moralne krize ne smemo pozabiti: umetnost je ena redkih človeških dejavnosti, ki s svojo čistostjo ohranja vrednote visoko nad naštetimi prekletstvi ter plemeniti človeški obstoj. Vso predstavo je prisoten ženski glas: glas Lare Jankovič – pripovedovalke, pevke. Glas Ženske. S tem glasom govorita tako Olja in Borja kot tudi Lara Jankovič sama. Pesem za Laro – ujetnica časa je izvirna, komunikativna, tehnično in umetniško dodelana ter koherentna stvaritev, vsekakor vredna ogleda.« Tomaž Gržeta, Sigledal


Po motivih S. Gruma in J. P. Kamova: GOLAZEN

Plesni Teater Ljubljana, HNK Ivana Zajca Rijeka / režija, koreografija: Natalija Manojlović Varga / igrajo, plešejo: Veronika Valdés, Alja Lacković, Petra Peček, Edi Ćelić

Plesno-gledališka predstava, cabaret noir, redek žanrski hibrid, v katerem sta gibalni in gledališki jezik poenotena v svetu uglasbenih literarnih predlog Slavka Gruma in Janka Polića Kamova, začinjena z glasbo sodobnih hrvaških skladateljev. 

Plesno-gledališka predstava, cabaret noir, redek žanrski hibrid, v katerem sta gibalni in gledališki jezik poenotena v svetu uglasbenih literarnih predlog Slavka Gruma in Janka Polića Kamova, začinjena z glasbo sodobnih hrvaških skladateljev. Natalija Manojlović Varga je navdih za predstavo našla v dveh avtorjih s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki sta pisala o strahovih, paranojah in utesnjenosti, medtem ko predstava, v kateri se prepletata ples in gledališče, živahno navigira med glavnim protagonistom, sugestivnimi plesnimi partnerkami ter inventivno sceno, ki se razstavlja in sestavlja tako, kot se sestavljajo spremljajoči eklektični glasbeni fragmenti. Cabaret noir je mešanica žanrov, v katerem sta gibalni in gledališki jezik poenotena in združena v morbiden svet uglasbenih literarnih predlog. Kabaret, ker med gledališkimi prijemi ni hierarhije; noir, ker vsebino črpa iz najtemnejše luknje zavesti, tako izpraznjene luknje, da se v njej razliva črnina v najbolj živem spektru.


Norman Foster: POPOLNA ŽENSKA (delovni naslov)
SiTi Teater / režija: Ajda Valcl / igrajo: Tadej Toš, Klemen Slakonja, Lea Cok

Osamljeni in introvertirani statistik od svojega najboljšega prijatelja za petdeseti rojstni dan prejme nenavadno darilo – s pomočjo ženitne posrednice mu namerava poiskati idealno partnerko. A kaj, ko so pričakovanja previsoka, idealno pa ne obstaja.

Osamljeni in introvertirani statistik od svojega najboljšega prijatelja za petdeseti rojstni dan prejme nenavadno darilo – s pomočjo ženitne posrednice mu namerava poiskati idealno partnerko. V ta namen morata moška sestaviti seznam desetih najpomembnejših lastnosti, ki naj bi jih izbranka imela. Ko se na njuno presenečenje »popolna ženska« res pojavi, hitro ugotovita, da bi seznam potreboval nekaj popravkov, kar vodi v dobro uro in pol vrhunskega humorja, pa tudi v razmislek o popolnosti in naših pričakovanjih, ki jih gojimo do svojih partnerjev. Komedija je leta 2003 nastala pod peresom kanadskega avtorja Normana Fosterja in je uspešnica svetovnih odrov, za prvo slovensko uprizoritev pa bo režijo prevzela na zadnjih Dnevih komedije nagrajena žlahtna režiserka Ajda Valcl.







 
April 2024
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30