- Zabavni trenutki med glasbo, kabaretom, gledališčem in vsem, kar se zgodi vmes -

glasbena komedija / Slovensko stalno gledališče Trst, SITI teater / režija: Tijana Zinajić / igrajo: Vesna Pernarčič, Primož Forte, Franko Korošec, Tina Gunzek, Urška Bradaškja, glasbenik: Joži Šalej (klavir)
Da najdemo smeh v tragediji in pesem v navadnosti vsakdanjika. Ker smo vsi v istem zosu.

»Čudovita« je zgodba o nenavadni in unikatni lepoti vsakega človeka, ne glede na družbene standarde in na pričakovanja drugih. Glavna junakinja je samska ženska, ki je čudaška po naravi in jo je življenje postavilo pred težko preizkušnjo. Člani njene družine naj bi imeli »tam zunaj« bolj »normalno« življenje: službo, družino. Dejansko pa ni človeka brez vidnih ali prikritih šibkosti, nevroz, ki so vezane tudi na način življenja v današnjem svetu, kjer si v hipu lahko zmagovalec ali poraženec in kjer je potrebno ohranjati globalno prepoznavne standarde tako v poklicnem kot tudi v zasebnem življenju. Samota je po besedah avtorja predstave eden od simptomov sveta, ki prihaja, saj je napisal »Naš čas nas toliko spodbuja, da je »treba najti svojo pot« in »realizirati svoje življenje kot si sam želiš«, da se zdi, da na poti k samo-izpolnitvi vsak hodi po lastni prazni cesti. Kot da gresta individualizem in samota nekako z roko v roki.« Meja med zmagovalci in poraženci postane tako zelo labilna.

koncert / Thomas Gansch (trobenta, vokal), Georg Breinschmid (kontrabas, vokal) 
Thomas Gansch (iz znamenitega Mnozil Brassa) in njegov basovski kolega Georg Breinschmid nas v kabaretskem, skoraj klovnovskem slogu zapeljeta v virtuozen odrski nastop, ki pa je vedno več kot le koncert.

Kdo bi se spomnil kaj takega? Trobenta in kontrabas v duetu ...? To zveni, kot da sta se v puščavi srečala dva glasbenika, ki bi na vsak način rada igrala in ne najdeta drugega primernega kot enega trobentača in enega kontrabasista. V resnici sta se Thomas Gansch (iz znamenitega dunajskega pihalnega orkestra Mnozil Brass) in Georg Breinschmid našla v širokem naboru genialnih glasbenikov srednje Evrope, oba sta začela kot klasična glasbenika, kar nobenega od njiju ni posebej veselilo, obožujeta Beatle, Monty Python, jazz in Thomasa Bernharda, pa tudi izbruhe smeha, dadaistične besedne igre in grimase. Sedaj iz nemogočega delata mogoče: duet trobente in kontrabasa :) Če si zraven predstavljamo še njuna glasova, horn, ter bobnanje po basu in vseh mogočih delih telesa, pa že dobimo trio ali kvartet. In kako zveni takšen duet? Njuna glasba »gruva«, trga, boža, škljoca, se heca, dirja, sopiha in niha med ozvezdjem jazza in planetom Dunaj, da je kar veselje. Vsestranski in virtuozen, je duo Gansch/Breinschmid vedno edinstvena izkušnja.

plesno, gledališko, glasbena predstava / koncept, režija, koreografija: Maša Kagao Knez / režija-2: Ivana Djilas / nastopajo: Lina Akif, Joseph Nzobandora-Jose, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah, Maša Kagao Knez 
Belo, črno ... je to pri nas sploh del pogovorov? Ekipa ustvarjalcev se v predstavi, ki združuje glasbo, ples in gledališče, sprašuje, kako je biti temne polti v beli Sloveniji.

Medtem, ko želimo rasizem pripisati zgodovini in ga tam tudi odložiti, se vedno znova pogovarjamo o tej pereči tematiki. Pri nas rasizma ni. To se dogaja nekje drugje, daleč v Ameriki. Ali pač? Tistih nekaj ‘pisanih’ ljudi, ki živijo pri nas, so bolj izjeme, eksotika. Živeti v manjšini pomeni vsakodnevno soočanje z drugačnostjo, ne pripadanjem. Sprejeti so kot nam enaki, ker smo pripravljeni, da jim spregledamo ‘drugačnost’, ker so ‘naši’. O tem, kako je biti temne polti v beli Sloveniji, bomo spoznavali preko osebnih zgodb petih soustvarjalcev - v njej nastopajo avtorica Maša Kagao Knez, igralka Lina Akif, raper in igralec Joseph Nzobandora - Jose, operna pevka Irena Yebuah Tiran ter arhitektka in glasbenica Leticia Slapnik Yebuah, ki z živahnim prepletanjem glasbe, petja, plesa in govorjene besedo uprizarjajo svoj pogled na stereotipe znotraj naše družbe.

Vesna Zornik (vokal), Polona Janežič (klavir, klaviature), Boštjan Gombač: klarinet, saksofoni, krilovka), Tibor Mihelič Syed (bas kitara, gimbri, ukulela), Boštjan Narat (kitara, bendžo), Robert Rebolj (bobni, tolkala) 
Po dolgih letih nam bo znova godla Katalena v akustični, skoraj gledališki izvedbi, s tihim in intimnim koncertom, ki pa ga bo za trenutek ali dva zaneslo tudi v malce glasnejšo smer.

"Glasba Katalene je zvočno in vsebinsko raznolika, zato lahko skupina igra na različnih odrih - en večer "razbija" na ljubljanski Metelkovi, naslednji dan ob njeni muziki poskakujejo osnovnošolski otroci, večer kasneje pa se prelevi v gledališko zasedbo. Koncert v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika bo odigrala v tej zadnji preobrazbi, bolj tiho, akustično in intimno. No, seveda pa jih lahko za trenutek ali dva zanese tudi v malo glasnejšo in tršo smer." Boštjan Narat

Katalena je nastopila v tako rekoč vsakem klubu, koncertni dvorani ali festivalskem odru v državi, pa tudi kar precej potovala, z nastopi v ZDA, Izraelu ter po večjem delu Evrope. Skupina, ki v originalni postavi nastopa že 21 let, se ne ustavlja, saj je lani izšel njihov deveti album "Kužne pesmi”. Navdih črpa iz zapuščine slovenskih ljudskih pesmi, ki jo prilagaja in izvaja v skladu s svojo lastno estetiko ter preferencami. Temeljna predpostavka njenega ustvarjanja je vera v brezčasnost tradicionalne glasbe, ki je po mnenju članov še vedno živa v mlajših generacijah dandanes – ne kot nek že davno izgubljen objekt, temveč kot vitalna tradicija.

TORI TANGO 

koncert / Gabriela Alarcón (vokal), Jure Tori (harmonika), Kurt Bauer (violina), Matjaž Stošić (kitara), Ewald Oberleitner (kontrabas)  
Da knapi lahko delajo tango, dokazuje harmonikar Jure Tori z ekipo mojstrskih muzikantov, ki jim z vokalom piko na i nariše slovenska Argentinka Gabriela Alarcón.

Senzibilnost avtorskih melodij izpod prstov harmonikarja skupine Orlek Jureta Torija je kar sama klicala po glasbenih oziroma žanrskih vzporednicah. Po prepletanju zanj značilne intimne instrumentalne izpovedi z elementi jazza, folka in etna je oblikoval povsem unikatno različico tanga, ki se naslanja na tango tipico in nuevo, predvsem pa na dejstvo, da Tori v prvi vrsti igra »samega sebe«. Za ta namen je svojo zasedbo Tori Trio spremenil v kvartet, avstrijskemu kontrabasistu Ewaldu Oberleitnerju in kubanskemu kitaristu Arielu Cubriji priključil izvrstnega violinista izza Karavank Kurta Bauerja, ter skupino poimenoval Tori tango. Repertoar zasedbe je sestavljen iz popolnoma novih skladb, v živo sestavlja in razstavlja vse tisto, kar krasi tango, od intimnih in liričnih instrumentalnih nežnosti, do vznesenosti latino žanrskih prijemov.