Joseph Nzobandora: AFRIŠKO SONCE

V afriški savani živali veselo sobivajo pod mogočnim vročim afriškim soncem in pod skrbno vlado Leva, kralja živali. Nekega dne pa v savani zapade sneg in pritisne hud mraz. Lev in njegov dobri prijatelj, navihani opičjak Manu, se odpravita na dolgo pot do Rajske dežele, kjer prebiva Mati Narava. Samo ona ima moč, da vrne savani in njenim prebivalcem njihovo ljubo afriško sonce. Mati Narava jima obljubi pomoč, vendar tudi sama prosi zanjo. Kako ji lahko pomagata odposlanca in kako ji lahko pomagamo tudi mi, nam bo razkrila Mati Narava sama. Igro, ples in petje v živo spremlja na tolkala, glasbila in zvočila Tina Sovič, vodja slovenske ženske tolkalske skupine Djembabe, ki v svojem ustvarjanju izhaja iz tradicionalnih zahodnoafriških ritmov.

V igralsko-lutkovni predstavi z živo glasbo na klavirju, ki se poigrava s tradicijo commedie dell'arte in filma noir, nam igralka, malo pa tudi klovnesa, smelo pripoveduje znano ljudsko pravljico o repi velikanki. Pravljica o repi velikanki je je pravzaprav pravljica o nastanku sveta. Kdo je izpulil repo velikanko, ki je planet? Miška je prijela za kokoške, kokoške so prijele goske, goske so prijele ovčki, ovčki sta prijeli kravico, kravica je prijela babico, babica je prijela dedka, dedek je prijel repo; vlekli so in vlekli, pulili in pulili – VELIKI POK. Potem so vsi padli po tleh, valjali so se in se smejali, smejali …

V gozdu je najpomembnejša stvar od vseh gibanje. Ali pač? Za mamo veverico in njene male veveričke ni nič bolj pomembnega od skakanja z veje na vejo, tekanja in lovljenja. O tem nihče ne dvomi, vse dokler se ne rodi poseben veveriček. Veveriček, ki ga ne ubogajo tačke. Veveriček posebne sorte. In ta veveriček, ki ne more skakljati tako kot vsi drugi, je zaradi svoje drugačnosti sprva izključen iz družbe. A prav on je tisti, ki bo spremenil gozd. Naučil se bo šteti lešnike, napovedovati vreme po oblakih, peti, celo pripovedovati, in tako bo dobil prav posebno mesto v gozdu. To je plesna predstava o lepoti, ki se rodi iz omejenosti.

Nekega sončnega jutra je krtek Zlatko prilezel iz svoje krtine in pogledal v nebo, kakšno bo vreme. Takrat se je zgodilo. Bilo je mehko in okroglo kot klobasica in pristalo je ravno na krtkovi glavi. »Kdo se mi je pokakal na glavo?« je jezno zavpil Zlatko. Toda kratkoviden kot je bil, ni videl nikogar … Skozi srečevanja krtka z živalmi na domačem travniku in njihovimi velikimi in malimi kakci, otroci na zabaven način spoznajo, da vsa živa bitja počnejo »tiste stvari«, o katerih se odrasli nočejo pogovarjati. Predstava je nastala po motivih svetovne uspešnice, slikanice Wernerja Holzwartha.

Ljudskih pravljic ni mogoče prešteti, toda kot je ugotovil teoretik pravljice Vladimir Propp, je mogoče prešteti njihove prvine. Iz njih pripovedovalci sestavljamo nove različice pravljic, kot bi gradili čudežno hišo iz kock. Troglavi bajkomat (pripovedovalka in glasbena improvizatorja) šolarjem prinaša manj poznane balkanske čudežne pravljice in se igra z njihovimi temeljnimi značilnostmi (začetki, konci, junaki, pravljična števila, čudežni pomočniki ...), ob tem pa poslušalce nevsiljivo opozarja na značilno strukturo pravljic in preverja njihovo izpovedno moč v sodobnem času.