Étienne je igralec, a že dolgo ni stal na odrskih deskah. Trenutno vodi gledališko delavnico za zapornike. Njihova nadarjenost ga preseneti in odloči se, da z njimi na postavi oder Beckettovo igro »Čakajoč Godota«. Ko dobi dovoljenje, da zapornike popelje na turnejo po francoskih gledališčih, Étienne zaživi svoje sanje. Veliki finale bo njihov nastop v legendarnem pariškem Odéonu. Film, postavljen v sodobno Francijo, je navdihnila resnična zgodba švedskega režiserja Jana Jönsona, ki je v osemdesetih letih s skupino zapornikov v švedskem zaporu uprizoril slovito Beckettovo dramo. Načrtovano premiero v Göteborškem mestnem gledališču pa so morali odpovedati, saj so igralci pobegnili. Samuel Beckett je novico komentiral z besedami: »To je najboljša stvar, ki se je zgodila igri, odkar sem jo napisal.«

Leta 1961 je šestdesetletni taksist Kempton Bunton iz Narodne galerije v Londonu ukradel Goyev portret vojvode Wellingtona. To je bila prva (in ostaja edina) tatvina v zgodovini galerije. Kempton je poslal niz pisem, v katerih je v zameno za vračilo slike zahteval, da vlada vsem upokojencem zagotovi brezplačno televizijo. Šele petdeset let kasneje pa je prišla na dan vsa zgodba … Po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije. Zadnji film nedavno preminulega Rogerja Michella (Notting Hill) z Jimom Broadbentom in Helen Mirren v glavnih vlogah.

»Ne glede na to, kako daleč greš, nikoli ne pozabiš, od kod si prišel.« Belfast, 15. avgust 1969. Devetletni Buddy na lastni koži doživlja naraščajoče nasilje in nevarnost sektaškega konflikta v Belfastu na Severnem Irskem. Ko se okoli njegove nekoč mirne delavske soseske širijo naraščajoči nemiri, Buddy po svojih najboljših močeh poskuša razumeti dogajanje - navsezadnje mora biti nekdo odgovoren za to, da so ljudje prisiljeni bežati s svojih domov. Zdaj se mora Buddyjeva družina soočiti s skoraj nemogočo odločitvijo, ki bo spremenila njihovo življenje: ostati ali začeti pakirati? 

Manekenski zvezdniški par, Carl in Yaya, sta povabljena na luksuzno križarjenje za izjemno bogate, ki ga vodi marksistični kapitan. Ko razkošna križarka potone, potniki ostanejo ujeti na samotnem otoku. Satira švedskega režiserja Rubena Östlunda (Kvadrat, Višja sila) je na letošnjem festivalu v Cannesu prejela zlato palmo.

Avstrijska cesarica Elizabeta (Vicky Krieps) je idealizirana zaradi svoje lepote in znana po navdihovanju modnih trendov. Toda leta 1877 »Sisi« praznuje svoj 40. rojstni dan in boriti se mora za ohranitev javne podobe tako, da si vse tesneje zavezuje steznik. Medtem ko je bila Elizabethina vloga v nasprotju z njenimi željami zmanjšana na čisto performativno, jo njena lakota po znanju in želja po življenju na Dunaju delata vse bolj nemirno. Potuje v Anglijo in na Bavarsko, obiskuje nekdanje ljubimce in stare prijatelje ter išče vznemirjenje in namen svoje mladosti. S prihodnostjo strogo obrednih dolžnosti, ki so postavljene pred njo, se Elizabeth upre idealizirani podobi sebe in pripravi načrt za zaščito svoje zapuščine. Drzen in aktualen razmislek o vrednosti in delovanju ženske v Evropi 19. stoletja, odgrne zastor nad cesarico Elizabeto ter razkrije sodobne težnje in najtemnejše skrivnosti te vplivne zgodovinske osebe. 

Sang-hyeon je lastnik staromodne ročne pralnice in prostovoljec v bližnji cerkvi, kjer dela njegov prijatelj Dong-soo. Skupaj vodita nezakonit posel: Sang-hyeon občasno ukrade dojenčke iz cerkvene otroške škatle za nezaželene otroke, Dong-soo pa izbriše posnetke nadzornih kamer, ki kažejo, da je bil tam otrok. Dojenčke nato prodata na črnem trgu za posvojitve. Toda, ko se mlada mati So-young vrne po svojega zapuščenega svojega otroka, ju odkrije in se odloči, da gre z njima na potovanje, da bi opravila razgovor z otrokovimi potencialnimi starši. Medtem pa jim je stalno na sledi policija. Nagrada za najboljšega igralca v Cannesu.

Romunija, jesen leta 1972. Komunistični režim in služba državne varnosti držita trdo roko nad prebivalstvom. Ana, sedemnajstletna najstnica, izve, da bo njen fant čez nekaj dni za vedno zapustil državo. Zaljubljenca se odločita, da bosta zadnje dni preživela skupaj. Sledi večer poln tuje (in prepovedane) glasbe na tuji radijski postaji, druženja s prijatelji ... in res finih vicov o Ceaușescuju.

Zgodba o prijateljstvu. O otrocih, ki postanejo možje in poskušajo izbrisati sledi svojih očetov, a se skozi življenjske preobrate vedno vrnejo domov. Pietro je deček iz mesta, Bruno pa zadnji otrok pozabljene gorske vasice – skupaj v mladosti preživljata poletne počitnice. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, medtem ko je Pietro tisti, ki pride in gre. Njuna srečanja ju seznanijo z ljubeznijo in izgubo, ju spomnijo na njun izvor, medtem pa Bruno in Pietro pustita, da se njuni usodi odvijata in odkrivata. Predvsem pa odkrijeta kaj pomeni biti pravi prijatelj celo življenje.