Preddverje Kulturnega doma bomo spremenili v prostor potopitvene plesne izkušnje. Obiskovalci se boste lahko s pomočjo VR-očal podali v virtualni svet plesa in izkušnjo preizkusili eno uro pred začetkom predstave, ki bo na sporedu tisti dan.
Iz prihodnosti se vračamo v preteklost, da bi našli zgodbe, skrite v zapuščenih prostorih.
Odkrivamo njihovo energijo ter stenam in prostorom skozi ples dajemo novo življenje.
5 lokacij. 10 partnerjev. 5 koreografov. Več kot 30 umetnikov. 11.000 lokalnih udeležencev. 1 vizija.
Mednarodni projekt Danube Dance Allliance sodobni ples poveže z arhitekturo, potopitveno tehnologijo ter predvsem s skupnostjo. Občinstvo povabi, da s plesalci odkrivajo opuščeni dimnik, opustelo kopališče, rudniški rov in park v Trbovljah, Velenju, Svetvinčenatu, Beogradu in Sarajevu. Bogate zgodbe danes opuščenih prostorov se prepletejo z gibom in sodobno tehnologijo v inovativni VR plesni izkušnji v režiji Enye Belak, ki gledalce aktivno vključi v sooblikovanje doživetja.
Dancesapes je del projekta Danube Dance Alliance, ki ga sofinancira Evropska unija.
Režija: Enya Belak
Koreografija: Nik Rajšek, Aleksandar Saša Ilić, Ognjen Vučinić, Branko Mitrović, Maša Kolar
Snemanje in post-produkcija: Igor Crnković
Glasba: Marjan Crnković
Oblikovanje zvoka: Ivo Vičić
Umetniška zasnova: Mojca Majcen, Petra Valentić, Aleksandar Ilić, Nik Rajšek
Režiserka o filmu:
Film je odmik v svet plesa – oda tihim prostorom in pozabljeni prisotnosti, kjer telo preoblikuje tihe praznine. DANCESCAPES je 360-stopinjsko doživetje virtualne resničnosti, ki združuje pet koreografov in devetnajst izvajalcev v enotno popotovanje skozi glasbo, v katerem ponovno obiščemo kraje v balkanskem prostoru. Naš pogled lahko zajame celoten prostor, ko v enem samem neprekinjenem zagonu, sprejemamo zgodbe preteklosti in si skozi ples na novo zamislimo prihodnost.
Režiserka je sledila povezavam med različnimi gibalnimi jeziki, zvočnimi pokrajinami, prepletanjem svetlobe in teme, arhitekturnimi odmevi ter edinstvenimi kulisami. Ples v te prostore ponovno vdihne življenje, kot odmev, ki potuje skozi pokrajine. Nekateri gibi nosijo niti preteklosti, drugi se gibljejo skozi vrvež vsakdanjega življenja. Pozornost usmerjamo na posameznika, hkrati pa se potapljamo globlje v prostor, kjer se srečata dva svetova – kjer breme preteklosti tudi zbližuje skupnost. To sproži kolektivnost, povezovanje in gibanje, ki se ne ustavi, ampak obstaja v upanju, kjer se svetloba rodi iz razpok, v katerih se gradijo sanje.
– Enya Belak