Prvič v Domžalah gostimo kamniškega ustvarjalca Martina Fujana. Prepričal nas bo s svojimi natančnimi upodobitvami gozdov, travnikov, gozdnih živali in psov. V poplavi komercializiranih podob, ki nas masivno obkrožajo povsod, bo potep po Fujanovi gozdni krajini pravi balzam za dušo in oči.
Umetnikom je narava vedno bila (in bo) neskončni vir za likovno ustvarjanje. Skozi stoletja so jo skladno z duhom časa realistično preslikavali, idealizirali, preoblikovali in abstrahirali. Martin Fujan spada med tiste sodobne umetnike, ki v upodobitvah klasično posnemajo obdajajoče naravno okolje. Čeprav se pri ustvarjanju spogleduje z vélikimi mojstri, v svoja dela vnaša svoje poteze, lastne izkušnje in videnja sodobnega časa in prostora – nekakšen miks vsega, kar ga navdihuje in izoblikuje. Zato v njegovih upodobitvah narave in živali zasledimo malce starega Dürerjevega renesančnega pridiha (tj. njegova najsijajnejša dela malega formata iz začetka 16. stoletja, ko je potoval po Italiji), pa tudi reminiscence romanticizma se kažejo v njegovih oblačnih krajinah z izgubljenimi figurami v vsemogočni naravi. Spomnimo se tudi umetnikov krajinarjev iz domačih logov – Šubic, Kobilca, četverica impresionistov Jama, Grohar, Jakopič in Sternen – ti so šli s čopiči slikat v naravo, da so na platno uspeli ujeti pristno igro svetlobe. Podobno se ustvarjanja loteva Fujan, čeprav v naravo stopa tudi s fotoaparatom, ki mu služi kot pripomoček pri sestavljanju zanimivih motivov v risbi in nato še na platnu. Nepogrešljiva je tudi njegova skicirka, v kateri se skrivajo natančni zapisi iz gozdne narave v risbi in besedi.
Posebna pozornost na razstavi bo namenjena upodobitvam živali. Fujan namreč kot lovec ne preživi veliko časa le v naravi, temveč skrbno raziskuje tudi življenje gozdnih živali. Nekoč je bil lov družbeni privilegij, s katerim je plemstvo 16. in 17. stoletja potrjevalo svojo moč, zato lahko pomen in vlogo naslikanih lovskih prizorov v naravi povezujemo z naročnikovim potrjevanjem družbenega ugleda. V sodobnem času se poudarjajo vse bolj občutljiva razmerja med človekom in naravo, kar v lovstvu terja višja etična merila, kot je bilo kdaj koli prej v zgodovini. V ospredju je skrb za varovanje narave in življenjskega prostora za divjad in druge divje živali. Prav psi ptičarji, zvesti spremljevalci lovcev, so postali avtorjev prvi stik z lovstvom, kot tudi pogost element v upodobljenih lovskih motivih.
Za ustvarjanje iluzije realnosti na papirju ali platnu mora umetnik natančno obvladovati risbo, barve in njihove tone, kompozicijsko uravnoteženost in prostorsko perspektivo, s čimer se Fujan uspešno spopada. Zagotovo lahko rečemo, da je gozdna krajina njegov prepoznaven avtorski likovni zapis, ki stremi k natančnemu izrisovanju podrobnosti in njihovi večplastni obravnavi.
Katarina Rus Krušelj
O avtorju
Martin Fujan (1985) je ilustrator, slikar in oblikovalec, ki se ukvarja predvsem s področjem poljudnoznanstvene ilustracije. Blizu so mu zgodovinske teme in ukvarja se z ilustratorskimi zgodovinskimi rekonstrukcijami. Diplomiral je na Oddelku za oblikovanje ljubljanske ALUO pri izr. prof. Boštjanu Botasu Kendi in red. prof. Milanu Eriču z ilustriranjem in oblikovanjem knjige o psih ptičarjih. Njegove ilustracije je mogoče videti v reviji Lovec, redno tudi oblikuje in slikovno opremlja tiskovine za Društvo ljubiteljev ptičarjev, ki skrbi za razvoj ptičarske kinologije v Sloveniji. Razstavljal je na več skupinskih razstavah, tudi na Slovenskem Bienalu Ilustracije, sicer pa je imel samostojne razstave v Domu Kulture Kamnik (2019), v Gozdarskem inštitutu v Ljubljani (2022) in Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije (2023). Je član stanovskega društva ZDSLU. Uporablja predvsem klasične slikarske in ilustratorske tehnike, največ oljne barve na platnu in lesu, pa gvaš in akvarel, kot tudi različne risarske tehnike, npr. oglje, svinčnik, pero s tušem in krede. V zadnjem času se posveča tudi grafiki.
Odprtje razstave, 17. april 2024 v Menačenkovi domačiji
foto: Miro Pivar
foto: Miro Pivar
foto: Miro Pivar
foto: Miro Pivar.jpg)
foto: Miro Pivar
foto: Miro Pivar
foto: Miro Pivar