Ester zaključuje deveti razred osnovne šole. Veseli se gimnazije in upa, da bo tam življenje končno lahko zajemala z veliko žlico, zato na zadnji šolski dan pusti svojega dolgoletnega fanta Kaja. Vse gre kot po maslu, dokler se jeseni ne izkaže, da se je Kaj med počitnicami prepisal na isto gimnazijo, da bi bil bližje Ester, in bi storil vse, da jo dobi nazaj.

---

DRUŽINSKE VEZI - VIHAR ČUSTEV / brez dialogov, podnapisi, slovenščina / 16+

Paket animiranih filmov Društva slovenskega animiranega filma ponuja iztočnice za raziskovanje kompleksnosti medčloveških odnosov med najbližjimi. Družinske vezi prinašajo vihar raznolikih čustev, od nežnih spominov na izgubljene najbližje do razkrivanja ravni nasilja v družini.

Filmi v paketu:

Dobitnik nagrade vesna za najboljši animirani film na 11. festivalu slovenskega filma je preprosta zgodba o tem, kako tistim, ki jih imamo radi, tega ne znamo pokazati, dokler ni prepozno. V animirani priredbi pesmi Iztoka Mlakarja spremljamo preprost kmečki par od poroke pa do smrti. Rdeča nit zgodbe je drobna prevara – žena je namreč možu vse življenje kuhala poceni kavni nadomestek (čikorjo) namesto prave kave. Več.

Lovro si kopalno kad napolni z vodo. Žalosten strmi v kapljice, ki polzijo iz pipe. Nenadoma v njem oživi spomin na dan, ko je z dedkom prvič lovil ribe …Več.

Nagajiv deček vztrajno, skoraj obupano in nadležno išče pozornost očeta fotografa. V zgodbi, ki prepleta risano ter stop animacijo v tehniki kolaža, si avtor za svoje inspiracijsko izhodišče izposodi fotografski arhiv slovenskega fotografa Dragiše Modrinjaka, hkrati pa črpa iz osebne izkušnje filmskega ustvarjalca – očeta.

Franc Lizi pripravlja zrezek. Ponev je vroča. Franc je ravno prav lačen, Lizo pa so v službi presenetili z rojstnodnevno zabavo. Ji bo uspelo pravočasno priti domov? Za režijo filma, ki načenja temo nasilja med štirimi stenami, je Špela Čadež prejela nagrado Prešernovega sklada.

Izlet v mladost naših babic in prababic ob spominih na njihovo intimno življenje, ki orisuje položaj slovenske ženske v prvi polovici 20. stoletja. Presunljiva tema z duhovito pronicljivo upodobitvijo je prejela nagrado občinstva na Animateki 2021.

     

---

LADY BIRD / podnapisi, angleščina / 14+

Piše se leto 2002 v kalifornijskem Sacramentu. Christine McPherson, ki sliši na vzdevek Lady Bird, je bistra, ambiciozna in uporniška najstnica. Trmasto kljubuje svoji materi, neskončno ljubeči, a kritični in odločni medicinski sestri, kateri je v resnici na las podobna. Oče je izgubil službo, zato se mati na vso moč trudi, da bi preživela družino. Lady Bird, ki pravkar obiskuje zadnji letnik katoliške srednje šole, pa sanjari o pobegu iz predmestja, prestižnih univerzah in velemestnih nebotičnikih ameriške Vzhodne obale. Samostojni režijski prvenec igralke Grete Gerwig (Frances Ha, Maggie ima načrt) prinaša očarljivo oseben pogled na turbulenten odnos med materjo in najstniško hčerko, na pritiske odraščanja in resnični pomen tistega, čemur pravimo dom.

     

TEMNI POKROV SVETA / podnapisi, slovenščina, angleščina / 14+

Matevž je samoten pustolovec, ki se v krhki lupini majhnega letala velikokrat približa točki, od koder ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. Pred tem je bil jadralni padalec. In še danes je alpinist. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Griša je napravo za merjenje prisotnosti delcev v zraku pomanjšal do take mere, da so jo lahko vgradili v ultralahko letalo. Matevž za svoja potovanja izbira najobčutljivejše točke planeta. V okviru projekta Green Light World Flight skupaj z ekipo ustvarjajo izjemno zbirko podatkov, ki nam pomagajo razumeti, kje se delci zadržujejo. Matevža pot vodi v Sarajevo, ki se pogosto znajde na seznamu najbolj onesnaženih mest na svetu. V velemestu, kakršno je Milano, plast črnega ogljika segreje mesto za stopinjo ali dve. V Alpah Matevž opazi čedalje pogostejše vdore puščavskega peska, ki s sajami iz Afrike seda na ledenike in pospešuje njihovo taljenje. Nato pa Matevž obišče jug ameriške celine, Patagonijo. Tukaj lahko posledice podnebnih sprememb opazujemo v živo. Ves čas pa si zastavlja vprašanja o tem, kakšne spremembe nujno potrebujemo, saj je trenutna gospodarska ureditev okoljsko in družbeno nevzdržna. Skupaj s sogovorniki išče možne modele in rešitve.