Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v torek, 24. marca 2026, ob 18. uri.

Razstavo bosta predstavila:

Brane Hribar, avtor razstave 

Ivana Potočnik, vodja programa za muzejsko dejavnost

Postavitev razstave: Roman Kos

Razstava bo na ogled do 18. aprila 2026: od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, prazniki zaprto.

Vstop prost. 

Brane Hribar: oblikovanje jajčnih lupin

V času velike noči bomo v Menačenkovi domačiji predstavili rokodelca iz Ihana, Braneta Hribarja. Preden se je lotil umetnosti oblikovanja jajčnih lupin, se je preizkusil v slikarstvu in ob učenju naslikal nekaj sto platen različnih motivov. Posebej blizu mu je impresionizem, kasneje pa se je ukvarjal tudi z rezbarjenjem in je izdeloval baročne okvirje. Od nekdaj ga zanima zgodovina, zlasti obdobje bronaste dobe na naših tleh. Z dediščino okraševanja jajc se je srečal pred osmimi leti, navdihnil ga je žal že pokojni Franc Grom iz Vrhnike, ki je prav tako vrtal pirhe. Gnala ga je radovednost, zato je kot samouk odkrival različne tehnike, orodja in pripomočke ter iskal posnetke in somišljenike. Rezljanje jajčnih lupin opisuje kot izredno umirjeno in potrpežljivo delo; rad preizkuša meje in raziskuje do katerega trenutka lupina še ostane cela. Za obdelavo ene lupine porabi približno tri ure, žal pa se vsaka četrta ali peta tik pred zaključkom zdrobi. Uporablja gosja in kokošja jajca, ki jih izprazni, nato pa lupine nekaj dni suši. Nanje s svinčnikom skicira različne motive in vzorce. Pri tem je zelo ustvarjalen – blizu so mu predvsem grafični elementi, oblikuje pa lahko skoraj vse, kar si zaželimo: od ornamentalnih vzorcev in živalskih motivov do grbov ter emblemov turističnih društev … Tako lahko jajčna lupina postane tudi personaliziran izdelek. V zadnjem času razvija svoj prepoznavni slog. Navdih črpa iz kvačkanih prtov in idrijske čipke – želi, da bi lupina delovala, kot da je klekljana ali vezena z nitjo. Pri takšnih vzorcih sta potrebni izjemna natančnost in potrpežljivost. Še vedno je na začetku izpopolnjevanja tega sloga, vendar k temu stremi kot k svojemu ustvarjalnemu vrhuncu. Sama lupina je zelo krhka, na njeno debelino pa vpliva več dejavnikov. Za vrtanje uporablja finomehanične brusilno-diamantne vrtalne stroje. Predstavil se je na velikonočnem sejmu v Domžalah, v Glaserjevi galeriji v Malečniku in v Galeriji Vipavski Križ, njegove izdelke pa si je mogoče ogledati tudi v vitrini Obrtne Zbornice Slovenije v Ljubljani. Za svoja dela izdela tudi podstavek in embalaže, tako da je končni izdelek v celoti njegovo delo. Kot rokodelec je pridobil tudi certifikat Arts&Crafts, ki potrjuje kakovost njegovih izdelkov; izdaja ga namreč Obrtna zbornica Slovenije na podlagi pozitivnega mnenja ocenjevalne komisije. 

Ivana Potočnik, Brane Hribar