drama / Kontinental '25 / režija: Radu Jude / scenarij: Radu Jude / igrajo: Eszter Tompa, Gabriel Spahiu, Adonis Tanța, Șerban Pavlu, Oana Mardare, Annamária Biluska, Adrian Sitaru, Marius Damian / 2025, Romunija / distribucija: Fivia / 109' / IMDb
Orsolya, sodna izvršiteljica v Cluju, izseli brezdomca iz zapuščene hiše, namenjene rušenju. Ko moški kmalu zatem stori samomor, jo preplavi občutek krivde. Ujeta v dvome tava po mestu in se sooča z moralno dilemo sodobne družbe.
Orsolya, sodna izvršiteljica v Cluju, dobi nalogo izseliti brezdomnega moškega, ki si je zatočišče uredil v kleti zapuščene hiše, predvidene za rušenje in gradnjo luksuznega hotela. Kar se sprva zdi rutinsko delo, se hitro spremeni v pretresljiv dogodek, ki Orsolyo pahne v globoko moralno stisko. Ko moški kmalu po izselitvi stori samomor, jo začne razjedati občutek krivde, čeprav je ravnala v skladu s pravili. Namesto dopusta z družino ostane ujeta v lastnih mislih in dvomih, saj skuša razumeti, ali bi lahko ravnala drugače. Med blodnjami po mestu in nenavadnimi srečanji se razkriva ostra, satirična slika sodobne družbe, ki skozi humor in absurd odpira vprašanja odgovornosti, stanovanjske krize ter posledic postsocialističnega kapitalizma.
nagrade
Berlinale (srebrni medved za najboljši scenarij)
iz prve roke
»Leta 2010 sem na neki spletni strani prebral zgodbo o ženski, ki je imela slabo vest, ker je morala nekoga deložirati. Zanimivo se mi je zdelo, kako so jo vsi okoli nje – njen mož in tudi novinar – skušali potolažiti z besedami: ‘Ne, ne, nisi ti kriva.’ Začutil sem nekakšno tragično-komično situacijo. /…/ Od tistega trenutka do danes, torej v približno petnajstih letih, so se razmere glede ekonomske neenakosti, gentrifikacije in nenadzorovanega nepremičninskega razvoja samo še poslabšale. /…/ Nenadoma se mi je zazdelo, da je prišel pravi čas, da to staro zgodbo spremenim v film. Toda še vedno nisem vedel, kako naj jo strukturiram. Potem pa sem nekega dne po naključju prebral neko teoretično besedilo o Rosselliniju ter si ponovno ogledal njegov film Evropa ’51. Pritegnila me je tema – ženska, ki jo razjeda občutek krivde in išče odrešitev. Opazil sem vzporednice z mojo zgodbo ter sklenil, da bom teme raziskal, vendar na način, ki bo manj metafizično tragičen in bolj zasidran v zelo sodobni mešanici komedije in drame – lahko bi rekli, da je Kontinental ’25 nekakšna karikatura Rossellinijevega filma.
In še en vpliv je bil, Hitchcockov Psiho. Film se začne z žrtvijo, nato pa se pozornost preusmeri na storilca. Sledil sem tej ideji: zgodba brezdomca preide v Orsolyino zgodbo. Ta sicer ni morilka, a na simboličen način čuti, da bi lahko bila sokriva, kot so v nekem smislu vsi okoli nje. Tako je film dobil obliko. /…/
Nekateri ljudje so zadovoljni sami s seboj, ker na družabnih omrežjih obsesivno objavljajo o Ukrajini ali Gazi, toda že petnajst minut kasneje delijo fotografijo svojega kosila ali prikupne mačke. Ne obsojam jih – tudi sam to počnem –, vendar se mi zdi, da je v teh protislovjih nekaj komičnega, nekakšna skoraj balzacovska ‘človeška komedija’. Kontinental ’25 ni toliko satira kot odsev absurdnosti in kompleksnosti človeških odzivov. /…/ To je zgodba o nekom, ki ima dobre namene, ki je dobrosrčen in načelen, a hkrati ujet v sistem. Večina izmed nas v svoji okolici kdaj opazi krivico, na primer brezdomca; počutimo se slabo, ampak potem gremo naprej. Morda prispevamo denar, da bi si pomirili vest, vendar vemo, da to ne bo prineslo pravih sprememb. V Romuniji so ti občutki še toliko močnejši zaradi zgodovine države. Po Ceaușescujevi diktaturi tranzicija ni potekala v smeri socialdemokratičnega modela, ampak smo prešli v neoliberalizem z minimalno socialno zaščito. Orsolyin občutek krivde odraža ta širši sistemski neuspeh. /…/
Cluj je poseben primer. Po eni strani velja za zgodbo o uspehu – njegova IT industrija cveti, število prebivalcev narašča, v primerjavi z drugimi romunskimi mesti pa velja za bolj moderno in civilizirano. Toda ta uspeh je s seboj prinesel gentrifikacijo in kaotičen urbanistični razvoj, zlasti v predmestju. /…/ Zgodbi o uspehu mesta sem želel postaviti nasproti zgodbe tistih, ki so ostali zadaj – poražencev v tem procesu gospodarske rasti. Moj film je protiutež triumfalni zgodbi o razvoju. /…/
Snemal sem z iphonom. /…/ Pokazati sem želel, da je film mogoče posneti z minimalnimi sredstvi. Šlo je za nekakšno vrnitev k osnovam kinematografije, k bratoma Lumière. Film smo posneli v desetih ali enajstih dneh, brez posebne osvetljave ali snemalne opreme, opirali smo se na dialoge in resnične lokacije. Bilo je osvobajajoče. To je tudi v skladu z Rossellinijevo idejo o snemanju s ‘skromnimi sredstvi’. Številni filmi o revščini ali družbenem nasilju so posneti z večmilijonskimi proračuni. Včasih zato pride do neskladja, jaz pa sem se želel temu upreti.« Radu Jude
odmevi medijev
»Romunski režiser Radu Jude nam je znova podaril gostobeseden, jezen film idej – neusmiljen rafal bodic. Delo, postavljeno na tanko mejo med upanjem in brezupom, je satirično, polemično in polno gneva do pohlepnih in reakcionarnih povprečnežev, ki so na oblasti v režiserjevi domovini. /…/ To ni lahka gledalska izkušnja, a Kontinental ’25 se kot vsa Judejeva dela kar iskri od energije in ostrine.« Peter Bradshaw, The Guardian
»Mešanica iskrenosti in cinizma, ki se izrazi v nečem, kar je pravzaprav serija dialogov, postopoma pridobi moč moralne prilike, pa čeprav nekoliko dvoumne. /…/ Najbolj radikalna (in morda implicitno pesimistična) poanta Judejeve zgodbe – ki sicer ne podleže skepticizmu ali uporništvu – je morda ravno v njenem prepoznanju pomanjkanja, ki vlada v današnjem času: spremembe, bodisi osebne ali družbene, zahtevajo vsaj kanček vesti.« Nicolas Rapold, Sight & Sound
»Romunski režiser je posnel sijajno berlangovsko analizo naših najbolj intimnih zahodnih katastrof. /…/ Zgodba, ravno tako tragična kot zabavna, se pred očmi gledalca razvija na način, ki je hkrati brezupen in neizogiben. Rezultat je film, minimalističen v svoji veličastnosti, ki tava po obrobju mest in zavesti, žrtvah privatizacijskega pohlepa, ki na koncu uniči vse – vse javno, torej vse nas. Mojstrovina.« Luis Martínez, El Mundo
»Notranje popotovanje ter niz srečanj, ki ga spremenijo v moralno odisejado, je jedro nekakšne filozofske pravljice: zaveznik v podobi moža, nadležni sodelavci, filantropska prijateljica s svojo slepo ulico dobrodelnosti, rasistična in nacionalistična mati, fatalistični dostavljavec hrane – sam bi se raje opisal ‘zenovski’ –, pravoslavni duhovnik … /…/ Moraliteta, v kateri do zadnjega kadra ne vemo, kaj nas čaka.« Camille Nevers, Libération
»Film, trdno zasidran v geopolitični specifičnosti mesta Cluj, raziskuje etnične napetosti, ekonomske neenakosti, dediščino totalitarizma, brezobzirnost kapitalizma in uničevalno moč nepremičninskega trga; toda prav skozi ta lokalni okvir Jude prodira globoko v protislovja našega globaliziranega, neoliberalnega sveta – medtem ko se vseprisotna kulturna in moralna gniloba širi naprej.« Marina Ashioti, Little White Lies
»Film z izvrstnim osrednjim nastopom Eszter Tompa – komičnim in hkrati ganljivim – bo več kot zadovoljil režiserjeve oboževalce, hkrati pa razveselil vse tiste, ki so se bali, da je evropski umetniški film izgubil svoj borbeni duh.« Jonathan Romney, Screen Daily