Schubertov cikel samospevov Zimsko potovanje nedvomno sodi med največje in najbolj žlahtne cikle samospevov, obenem pa tudi med najvišje glasbeno-umetniške dosežke 19. stoletja ali celo največje bisere literature samospevov nasploh. Lahko bi rekli, da je glavna tematika cikla nepotešeno hrepenenje, bolečina ljubezenske izgube, zlomljeno srce, zamrznjene solze, otrple rože, zlomljene radosti – skratka, veliko romantičnega hrepenenja, ki ga ni moč potešiti.

Posebnost tokratne izvedbe je zagotovo nenavadna priredba – kombinacija romantične pesmi ob spremljavi lajne. Protislovna simbioza, ki pa se lahko dotakne skrivnih kotičkov človeške duše. Zvočna slika, ki preseneča in hkrati presunja v svoji preprostosti. Sfiltrirana popolnost, ki v svoji redukciji do zadnjih nenadomestljivih delcev nagovarja bit – srž, kjer ne gre za več, ampak za manj.

Stavek »Popolnost je zmanjšati do nenadomestljivega in ne dodajati« v tej glasbeni izvedbi dobi zelo zvesto podobo.