Poljski dramatik, prozaist, avtor stripov in satirik Sławomir Mrožek (1930–2013) je znan predvsem po svoji pretanjeni parodiji in stiliziranem jeziku. V svojem pisanju je raziskoval odtujenost, zlorabo oblasti, podrejenost in omejevanje človekove svobode v totalitarnem sistemu.

Igra Policaji je napisana v stilu dramatike absurda in govori o izjemni učinkovitosti policije, ki je zatrla vsako nestrinjanje z oblastjo, kar je povzročilo, da v državi ni niti enega zapornika ali upornika več. Zaradi tega se funkcija in posledično obstoj policajev znajdeta v nevarnosti. Policaji so prisiljeni sami ustvariti nasprotnike oblasti, ker brez njih ne morejo obstajati. Situacija postane popolnoma absurdna, ko eden od policijskih uslužbencev dobi nalogo, da se izdaja za provokatorja in nasprotnika oblasti, zadnji jetnik, ki je dolgih deset let trpel policijska mučenja in zaslišanja, pa popolnoma spremeni svoja prepričanja in postane generalov adjutant.

Igra smeši moč institucij, smeši povzdigovanje države, ki temelji na pripravljenosti ljudi, da brez razmisleka in kritične distance prevzamejo dodeljene socialne vloge. Razgalja politični oportunizem, ki omogoča obstoj vladajočega sistema, željo po udobju, ki je močnejša od želje po izpolnitvi in uresničitvi lastne osebnosti. Igro lahko razumemo tudi kot upodobitev intelektualne manipulacije realnosti, kjer žrtvujejo šibkejše v korist tistih, ki vedo, kako se v dani situaciji okoristiti. Policaje lahko razumemo kot prispodobo totalitarnega sistema.

»Če je bila praizvedba na Poljskem leta 1958 že zaradi strahu pred cenzuro formalno umeščena v abstraktno, nedefinirano okolje, se enak princip v tokratni slovenski uprizoritvi izkaže za optimalnega predvsem kot obramba pred nevarnostjo neposrednih aluzij, ki bi otopila ost univerzalnega branja. Res je prisotna tudi dimenzija absurdnega, vendar ne v smislu klasičnega pojmovanja gledališča absurda, temveč predvsem kot skrajna karikatura situacij neke družbe. Ta prestopa tudi meje družbenega ludizma in se spogleduje z utopijo imaginarne države, v kateri ni več oponenta, s čimer se dokončno pogrezne v popolno statičnost in apatijo
Peter Rak, Delo, 1.12.2014

Cena vstopnice: 14/13 Eur

POLICAJI

Gledališče: Slovensko ljudsko gledališče Celje
Zvrst: absurdna komedija
Režiser: Jernej Kobal
Igrajo: Branko Završan, Tarek Rashid, Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Bojan Umek, Damjan M. Trbovc
Avtor: Sławomir Mrožek
predstava Policaji bo za abonmaja gledališki RDEČI in ZELENI na sporedu v mesecu maju 2015
Lokacija: KD Franca Bernika

POLICAJI

gledališče: Slovensko ljudsko gledališče Celje
zvrst: absurdna komedija
režiser: Jernej Kobal
igrajo: Branko Završan, Tarek Rashid, Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Bojan Umek, Damjan M. Trbovc
avtor: Sławomir Mrožek
predstava Policaji bo za abonmaja gledališki RDEČI in ZELENI na sporedu v mesecu maju 2015
lokacija: KD Franca Bernika

Poljski dramatik, prozaist, avtor stripov in satirik Sławomir Mrožek (1930–2013) je znan predvsem po svoji pretanjeni parodiji in stiliziranem jeziku. V svojem pisanju je raziskoval odtujenost, zlorabo oblasti, podrejenost in omejevanje človekove svobode v totalitarnem sistemu.

Igra Policaji je napisana v stilu dramatike absurda in govori o izjemni učinkovitosti policije, ki je zatrla vsako nestrinjanje z oblastjo, kar je povzročilo, da v državi ni niti enega zapornika ali upornika več. Zaradi tega se funkcija in posledično obstoj policajev znajdeta v nevarnosti. Policaji so prisiljeni sami ustvariti nasprotnike oblasti, ker brez njih ne morejo obstajati. Situacija postane popolnoma absurdna, ko eden od policijskih uslužbencev dobi nalogo, da se izdaja za provokatorja in nasprotnika oblasti, zadnji jetnik, ki je dolgih deset let trpel policijska mučenja in zaslišanja, pa popolnoma spremeni svoja prepričanja in postane generalov adjutant.

Igra smeši moč institucij, smeši povzdigovanje države, ki temelji na pripravljenosti ljudi, da brez razmisleka in kritične distance prevzamejo dodeljene socialne vloge. Razgalja politični oportunizem, ki omogoča obstoj vladajočega sistema, željo po udobju, ki je močnejša od želje po izpolnitvi in uresničitvi lastne osebnosti. Igro lahko razumemo tudi kot upodobitev intelektualne manipulacije realnosti, kjer žrtvujejo šibkejše v korist tistih, ki vedo, kako se v dani situaciji okoristiti. Policaje lahko razumemo kot prispodobo totalitarnega sistema.

»Če je bila praizvedba na Poljskem leta 1958 že zaradi strahu pred cenzuro formalno umeščena v abstraktno, nedefinirano okolje, se enak princip v tokratni slovenski uprizoritvi izkaže za optimalnega predvsem kot obramba pred nevarnostjo neposrednih aluzij, ki bi otopila ost univerzalnega branja. Res je prisotna tudi dimenzija absurdnega, vendar ne v smislu klasičnega pojmovanja gledališča absurda, temveč predvsem kot skrajna karikatura situacij neke družbe. Ta prestopa tudi meje družbenega ludizma in se spogleduje z utopijo imaginarne države, v kateri ni več oponenta, s čimer se dokončno pogrezne v popolno statičnost in apatijo
Peter Rak, Delo, 1.12.2014

Cena vstopnice: 14/13 Eur

 
Maj 2025
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
 
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31