Nepridiprav, ne človek ne žival, se neke noči pritihotapi v mesto in ljudem, živalim in rečem pomeša črke v imenih. V mestu nastane velika zmeda. Ljudje godrnjajo, živali renčijo, najbolj na glas pa se pritožujejo črke. Zmeda je vse večja, dokler Nepridiprav tudi sam ne izgubi črke R in postane Nepridipav. Tako mu je prav, zdaj hodi po svetu važen kot pav. Svet, o katerem pojejo pesmi o Nepridipavu, ima zato čisto svoja pravila. Pisana druščina bo svet črk, besed in njihovih pomenov na odru gradila z besedami, melodijami, zvočnimi domislicami, posnetki in animacijo v živo.

Nepridiprav! Tak ta prav!

Eni prav'jo, da je človek,

drugi, da je ž'vav.

Nepridiprav! Najhujša vrsta!

Take lahko preštejemo na roke enega prsta.

Nepridiprav! lump! Zmikavt! Falot! Nebodigatreba!

On je kriv, da je zdaj tu vse hujša zmeda.

Nepridiprav!

Kaj pa on počne pravzaprav?

Krade živalim, stvarem in ljudem

črke iz imen.