O javnem zavodu

ZGODOVINSKI RAZVOJ JAVNEGA ZAVODA

Javni zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Domžale na 35. seji dne 4. februarja 1998. Kulturni dom Franca Bernika Domžale je formalno začel poslovati kot zavod 1. septembra 1998 z redno zaposlenim vršilcem dolžnosti direktorja, žiro računom in načrtno oblikovanim programom dejavnosti zavoda. Sicer je redni program v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale potekal že od slavnostne otvoritve 6. februarja 1998 dalje; pred tem časom pa je bilo v tej obnovljeni dvorani nekaj prireditev v organizaciji Zveze kulturnih društev občine Domžale in Glasbene šole Domžale.

Ob koncu koledarskega leta 2003 je Občinski svet (v nadaljevanju 10. seje, 3. decembra 2003) sprejel Odlok o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale in sicer zaradi uskladitve z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS 96/02). Bistvene spremembe novega odloka so bile v tem, da skladno z zakonom odlok ni predvideval več statuta kot posebnega akta, saj so se vprašanja, ki jih je bilo potrebno podrobneje urediti, lahko sprejemala z notranjimi akti zavoda. Po novi zakonodaji so se v manjših zavodih (kakršen je tudi Kulturni dom Franca Bernika Domžale) združile naloge strokovnega sveta v Svet zavoda. Z novim odlokom pa se je pomembneje spremenila tudi sestava Sveta zavoda, katerega večino članov imenuje ustanovitelj.

V letu 2012 je Občinski svet Občine Domžale (na 13. seji, 12. aprila 2012) sprejel nov Odlok o izdajanju glasila Slamnik, v katerem je za izdajatelja določil Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Na isti seji je sprejel tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, v katerem je sprejete dejavnosti zavoda uskladil s standardno klasifikacijo dejavnosti, dopolnil pogoje za imenovanje direktorja zavoda ter podrobneje opredelil pogoje imenovanja in razrešitve odgovornega urednika glasila Slamnik. Pomembno določilo, ki ga je sprejel Občinski svet pa se nanaša na imenovanje odgovornega urednika, ki ga direktor zavoda imenuje po predhodnem soglasju Občinskega sveta Občine Domžale.

Za prvega direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je Občinski svet imenoval v začetku leta 1999 Milana Mariniča, ki je bil pred tem tudi vršilec dolžnosti direktorja. Za direktorja zavoda je bil ponovno imenovan v letih 2004 in 2009, tretji mandat pa je zaključil 6. aprila 2014. S 7. aprilom 2014 je bila za direktorico Kulturnega doma Franca Bernika Domžale imenovana Cveta Zalokar Oražem, drugi mandat je zaključila leta 2022. 16. junija 2022 je bil za mandatno obdobje petih let na mesto direktorja Javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika imenovan Jure Matičič.

OSNOVNI PODATKI

Kulturni dom Franca Bernika Domžale je javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Domžale in je vpisan v sodni register po vložno številko 1/30821/00. Sedež zavoda je na Ljubljanski cesti 61, v Domžalah, v objektu, ki je po tripartitni pogodbi med Občino Domžale, Glasbeno šolo Domžale in Kulturnim domom Franca Bernika Domžale v upravljanju Glasbene šole; Kulturni dom Franca Bernika Domžale pa upravlja s 45 % prostorov v tem objektu. Kulturni dom Franca Bernika Domžale upravlja tudi s prostori Galerije Domžale (Mestni trg 1, Domžale), od 1. januarja 2011 z objektom Menačenkova domačija (Cankarjeva ulica 9, Domžale) in od 27. marca 2014 tudi objekt Kofutnikove domačije, zavod pa ima najete prostore v Godbenem domu Domžale za stalno muzejsko razstavo »300 let slamnikarstva« in v nekdanji tovarni Univerzale kot skladiščni prostor in depo večjih muzejskih predmetov (45 m2), ki smo jih v letu 2014 zamenjali za večje zaradi preselitve predmetov iz Kofutnikove domačije. Skupna površina skladiščnih prostorov je 114 m2.

Osnovni podatki o zavodu:

sedež: Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
matična številka: 1263099
podračun pri UJP: 01100-6008353760
ID za DDV: SI46606831
odgovorna oseba: Jure Matičič, direktor
predsednik Sveta zavoda: Damjan HABE

DEJAVNOST

V skladu s 7. členom Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale se v zavodu lahko opravljajo naslednje dejavnosti:

- dejavnosti koncertnih in gledaliških dvoran in podobnih zmogljivosti,
- dejavnost tonskih studiev,
- dejavnost agencij za prodajo vstopnic,
- posredovanje in organiziranje gledaliških, glasbenih in drugih kulturnih prireditev,
- posredovanje, organiziranje likovnih razstave
- priprava in izvedba gledaliških, opernih ali plesnih prireditev, koncertov in drugih odrskih prireditev,
- dejavnost skupin, ansamblov, orkestrov, ipd.,
- združenja za izvajanje in pospeševanje umetniške dejavnosti,
- dejavnost arhivov,
- dejavnost muzejev,
- varstvo kulturne dediščine,
- kinematografska dejavnost,
- snemanje filmov in video filmov,
- radijska in televizijska dejavnost,
- izdajanje knjig, časopisov in drugo založništvo,
- fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
- prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
- posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov,
- trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
- drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
- dejavnost restavracij in gostiln,
- oddajanje v najem prostorov, strojev in opreme,
- oglaševanje,
- oblikovanje, aranžerstvo in dekoraterstvo.

PROGRAMSKA PODROČJA DELOVANJA

Kulturni dom Franca Bernika Domžale pokriva v okviru svoje dejavnosti zelo raznolika področja delovanja.



DOLGOROČNI PROGRAMSKI CILJI:

Dolgoročni programski cilji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale so usmerjeni v:
- žanrsko raznoliko ponudbo različnih uprizoritvenih estetik
- kvalitetni izbor izvajalcev, izvajalskih skupin ali ansamblov oz. programskih enot
- smiselno in vsebinsko zaokroženo podobo posamezne sezone
- zastopanost slovenske ustvarjalnosti
- najkvalitetnejši izbor slovenskih poustvarjalnih umetnikov, umetniških skupin in ansamblov, dobitnikov uglednih domačih in tujih nagrad oz. priznanj
- zastopanost mlajše generacije slovenskih izvajalcev in ustvarjalcev
- zastopanost uglednih izvajalcev iz tujine (predvsem v koncertnem delu programa)
- dostopnost in odprtost mlajši ciljni populaciji
- inovativnost z vključevanjem sodobnih umetniških smeri
- celovito in vsestransko informiranje in obveščanje občanov v glasilu Slamnik
- promocija dediščine slamnikarstva kot najpomembnejšega dela kulturne dediščine občine Domžale
- ob stalni muzejski zbirki pripravljati tudi občasne razstave
- povečati prepoznavnost in obisk Slamnikarskega muzeja v širšem prostoru
- na področju slamnikarstva vzpostaviti sodelovanje z mednarodnimi partnerji
- prikaz in promocija slamnikarstva s vsakoletno sejemsko prireditvijo
- prikaz in načrtna predstavitev lokalne obrtniške in rokodelske dediščine
- z likovnimi natečaji dvigati zanimanje za likovno umetnost in lastno ustvarjalnost
- teritorialna usmerjenost v osrednjo slovensko regijo
- promovirati in razširiti poznavanje in razumevanje likovne umetnosti
- sodelovati z javnimi zavodi v lokalnem in širšem prostoru
- ponuditi pestre programe kulturno vzgojnih vsebin

DEJAVNOST

Prireditvena dejavnost, ki se odvija v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, temelji na razpisu in organizaciji abonmajev. Tako razpisujemo štiri gledališke, koncertnega, dva glasbeno-scenska, tri filmske in pet otroških abonmajev, od oktobra do aprila pa so soboto na sporedu Sobotne otroške matineje s pestrim lutkovnim programom oziroma filmsko projekcijo animiranih ali otroških filmov. Ta najbolj ugaja našim najmlajšim obiskovalcem, ki radi spremljajo svoje najljubše pravljične, lutkovne in filmske junake.

V sezoni 2009/2010 smo v Domžalah oživili tudi kino dejavnost s tremi filmskimi abonmaji (petek in ponedeljek večerni ter torek dopoldanski za starejše) in po dolgih letih spet s pravim domžalskim kinom, ki je nekoč že imel mesto v naši dvorani. V Mestnem kinu Domžale na leto opravimo okoli že več kot 500 projekcij, vsak mesec pa je na sporedu pester filmski program, ki se usmerja predvsem v umetniški in avtorski film ter ponuja tudi kvalitetnejše vsebine za mladino in otroke. S kinematografsko dejavnostjo smo lahko pričeli po pridobitvi ustreznega filmskega platna in DLP projektorja v letu 2009 (s sredstvi občinskega proračuna), z adaptacijo tehniške kabine in nakupom projektorja za predvajanje 35 mm filma v letu 2010 (s sredstvi, pridobljenimi na trgu). Leto 2011 je pomenilo prelomnico na področju prikazovanja filmov s smislu kvalitete zvoka, saj smo se (s sredstvi občinskega proračuna) opremili z Dolby Digital Surround zvočnim sistemom. Leto 2013 pa je na investicijskem področju pomembna še zadnja prelomnica, saj smo se opremili (s sredstvi proračuna občine Domžale in Slovenskega filmskega centra) z digitalnim projektorjem in filmskim platnom (in ostalo opremo) za prikazovanje filmov na prostem. V Mestnem kinu Domžale pa s premišljenim izborom in organizacijo številnih dogodkov za promocijo filma, vendarle beležimo tudi konstantno povečan obisk. Programski vodja Mestnega kina Domžale je bil od ustanovitve do decembra 2014 Matjaž Marinič, od januarja 2015 dalje pa Jure Matičič. Mestni kino je tudi član Art kino mreže Slovenije.

Likovno razstavna dejavnost ima v Domžalah pestro zgodovino, ki sega od spontanih, ljubiteljskih začetkov do vedno bolj profiliranega in selektivnega pristopa ter širjenja dejavnosti s ciljem, da nekoč postavimo v naše mesto galerijo z vsemi funkcijami, ki jih taka institucija opravlja. Ta misel, ki jo je slikar Črtomir Frelih zapisal v Katalog umetniške zbirke Domžale v letu 2003, je tudi osnovna usmeritev Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki od leta 2000 dalje vodi in upravlja z razstavnim prostorom Galerije Domžale. Od jeseni 2009 dalje smo pristopili k avtorskemu oblikovanju programa razstav, ki ga vodi umetnostna zgodovinarka, kustosinja in kritičarka Mojca Grmek, ki je oblikovala tudi program razstav za sezoni 2012/13 in 2013/2014. Naloge kustosa posameznih razstav v spomladanskem delu leta 2013 je opravljal umetnostni zgodovinar in kurator Vasja Nagy. V sezoni 2014/2015 pa smo se za oblikovanje programa in strokovno vodenje Galerije Domžale dogovorili z Domžalčanom, akademskim kiparjem in profesorjem na ALU Jurijem Smoletom.

Kot novost smo uvedli tudi pogovore z razstavljajočimi umetniki ob otvoritvi razstave, ki si jih lahko ogledate v Arhivu. V jeseni 2014 pa je z delom pričela tudi Galerija na potepu, v okviru katere ljubitelje likovne umetnosti vabimo na oglede pomembnejših likovnih razstav v bližnji okolici (Dunaj, Verona, Benetke, Padova), ob tem pa organiziramo zanimivo strokovno vodenje. Akcije izvajamo v sodelovanju z turistično agencijo, ki poskrbi za organizacijske in tehnične zadeve, Galerija Domžale pa poskrbi za strokovno vodenje.

Na začetku leta 2011 je Občina Domžale s pogodbo prenesla v upravljanje tudi Muzejsko hišo Menačenkova domačija, ki je pomemben prostor domžalske kulturne dediščine zaradi ohranjanja in prikazovanja domžalske preteklosti, ki sloni na obrtniški tradiciji. Hiša je bila zgrajena na prehodu iz 19. v 20. stoletje kot bivališče in delavnica krojaške družine Ahčin z domačim imenom »Pr' Menačnk«. Od leta 2003 dalje je domačija obnovljena in preurejena v etnološki muzej. V njej se odvija redna razstavna dejavnost, organizirane so tudi različne ustvarjalne delavnice, večeri ljudskega izročila… Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji se pridružuje ostali bogati ponudbi dogodkov v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Z izoblikovanim konceptom v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino mesečno temelji na treh glavnih vsebinsko povezanih dogodkih: razstava, Večer ljudske dediščine v besedi in pesmi ter Sobotna ustvarjalna delavnica. Program je namenjen vsem generacijam, saj z njim obujamo preteklost, predstavljamo ter ohranjamo ljudsko izročilo in umetnost, posredujemo vedenja o najrazličnejših oblikah dediščine lokalne skupnosti, poučujemo ter ustvarjamo. Vsako leto v okviru delovanja Menačenkove domačije organiziramo tudi likovni natečaj, namenjen ljubiteljskim likovnim ustvarjalcem, zmagovalcu natečaja pa v naslednji sezoni omogočimo samostojno razstavo. Mlajšim udeležencem in organiziranim skupinam iz šol in vrtcev ponujamo tudi spremljevalni pedagoški program, preko katerega spoznavajo življenje in zgodbe Slovencev v preteklosti ter jih primerjajo s sedanjostjo. Na tak način (s)oblikujejo zavest pripadnosti nacionalnemu ter lokalnemu okolju in tradiciji. Program Menačenkove domačije pripravlja in vodi umetnostna zgodovinarka Katarina Rus Krušelj.

Leto 2012 pomeni pomembno prelomnico na področju kulturne dediščine v Domžalah. V počastitev praznika Občine Domžale smo odprli stalno muzejsko razstavo »300 let slamnikarstva«. Razstavo je pripravila študijska skupina, ki smo jo oblikovali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale ob strokovnem vodenju Gorenjskega muzeja iz Kranja. Študijska skupina je delovala na način prostovoljstva, sestavljali pa so jo taki poznavalci kot ljubitelji. Oblikovane so bile strokovne komisije za posamezne aktivnosti. Posebna pozornost je bila ob osnovni postavitvi namenjena pedagoškemu programu in ohranjanju življenjskih zgodb tistih, ki so pletli zgodovina slamnikarstva na našem območju. Pri postavitvi smo poskrbeli tudi za možnosti sodobne multimedijske predstavitve. Ob stalni postavitvi pa je potrebno poudariti, da je bilo zbranega veliko muzejskega gradiva, ki bo lahko služilo nadaljnjim raziskavam domžalske preteklosti.

Stalna muzejska razstava »300 let slamnikarstva« je postavljena Slamnikarskem muzeju, ki ima prostore v centru Domžal, v Godbenem domu, katerega prostore smo najeli od Godbe Domžale. Razstava je odprta skozi celo leto, dve uri dopoldne in dve uri popoldne. V februarju 2015 smo postali tudi člani Skupnosti muzejev Slovenije.

Da bi bila stalna muzejska razstava kar se da živa, smo pripravili program vodenja po razstavi, ki obsega predstavitveni film o Domžalah ter vodeni sprehod po stalni muzejski razstavi z možnostjo predstavitve pletenja kit in šivanja slamnikov. Program prilagajamo tudi starostnim skupinam otrok. Že v zasnovi pa je razstava postavljena tudi za mlade obiskovalce, saj vsak od desetih sklopov predstavitvenih panojev ponuja otroškemu dojemanju prilagojeno ilustracijo na predstavljeno temo. Osnovna tema sklopa je zapisana tudi v angleškem jeziku, vsak sklop pa je bogato slikovno opremljen z dodanimi citati ter dokumenti. Ob pripravi razstave smo odkupili okoli 400 muzejskih predmetov, na stalni postavitvi pa so le tisti, ki najbolj reprezentativno predstavljajo našo preteklost. V letu 2014 smo muzejske predmete dopolnili z odkupom nove muzejske kolekcije predmetov ga. Ane Maslarič, ki jo je potrebno še evidentirati in popisati. V muzejskem depoju pa hranimo tudi veliko število dokumentov in strokovne literature, ki smo jo pridobili ob pripravah na razstavo. Del predmetov smo dobili tudi v dar, del pa so nam jih posodili posamezniki ali muzeji. Stalna postavitev je pripravljena tudi kot prostor predstavitve pletenja kit na razstavnem prostoru, ki ponazarja notranjost kmečke hiše ter predstavitev šivanja slamnikov v šiviljski delavnici. Stalna muzejska razstava ima postavljeno malo obrtno delavnico, muzejska razstava pa ima tudi bogato vitrino različnih slamnikov. Razstava v treh multimedijskih predstavitvah prikazuje film o slamnikarstvu, podatke o slamnikarskih obrtnih delavnicah ter pripovedi in spomine nekdanjih slamnikarjev.

V letu 2014 smo nadaljevali s posebnimi programi, imenovanimi Srečanja pod slamniki, ki so pogovorni dogodki, povezani s slamnikarstvom, domačo obrtjo, rokodelstvom z našega področja in posameznih slovenskih pokrajin kot tudi širše z domžalsko preteklostjo ter s pomembnimi osebnostmi in ustvarjalci, ki so poznavalci zgodovine, domoznanstva, etnologije in antropologije. Pogovore pripravlja in vodi Cveta Zalokar.

Od leta 2015 dalje je Kulturni dom Franca Bernika Domžale tudi organizator Slamnikarskega sejma, ki je bil prvič organiziran leta 2013 pod pokroviteljstvom Komisije za turizem pri Občini Domžale. Pravilo poteka na soboto med 9. do 20 uro v začetku meseca junija. Na njem se predstavljajo številni domači in tuji razstavljavci, povezani s slamnikarstvom. Bogat kulturni program popestrijo tudi številne delavnice in prezentacije ter unikatna modna revija slamnikov. Ob dvanajsti uri se s predajo slamnika županu Občine Domžale, g. Toniju Dragarju, tudi slavnostno odpre začetek sezone nošenja slamnikov.

Kulturni dom je je po odloku od sredine leta 2012 izdajatelj glasila Slamnik, osrednjega občinskega glasila. Urednica glasila je Špela Keber. Glavni namen in cilj glasila, ki si ga je izdajatelj skupaj z odgovorno urednico zastavil takoj na začetku je, da objavlja resnične, objektivne in celovite informacije z vseh področij družbenega življenja in dela v Občini Domžale. Letno izide dvanajst številk glasila. Glasilo Slamnik se vsebinsko prilagaja načinu izhajanja (enkrat mesečno), zato v njem prevladujejo vsebino z dolgotrajnejšim pomenov. V letu 2014 so tako izhajali fejtoni o 1. svetovni vojni in o 150 letnici šolstva na Domžalskem ter rubrike kot so Portret, Veliki intervju, Tema meseca, obsežnejši pogovori s področja kulture, športa, predstavitve mladih ustvarjalcev, podjetnikov in obrtnikov.

Seveda pa lahko dvorano Kulturnega doma tudi najamete in pripravite svojo kulturno prireditev, predstavitev knjige ali slovesnost ob posebnem dogodku. Dvorana kulturnega doma je tehnično dobro opremljena, kar v povezavi s prijaznim osebjem in prijetnim okoljem ponuja pogoje za brezhibno organizacijo dogodkov.

Leta 1999 je Kulturni dom Franca Bernika prevzel tudi organizacijo Mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje, ki pa se je z več kot tridesetletno tradicijo enega od najstarejših tovrstnih festivalov pri nas, v sezoni 2003/2004 začasno poslovil od slovenskega kulturnega prostora. Program, ki ga soustvarjajo vrhunski domači in tuji glasbeniki se je po 33. letih preselil iz tradicionalnega prizorišča v Grobeljski cerkvi in s tem izgubil del svoje identitete in glasbene čarovnije, ki so jo lahko ljubitelji klasične glasbe doživljali pod Jelovškovimi freskami, s katerimi so okrašeni stropi te nenavadno akustične cerkve. Festival trenutno počiva, ko bo glasbenikom znova omogočeno koncertirati v Grobeljski cerkvi, pa se bo dolgoletna festivalska tradicija morda nadaljevala.


Neuradno prečiščeno besedilo

ODLOK
O KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA DOMŽALE

Pravna podlaga 
Uradni vestnik Občine Domžale (11/03) ; uradni popravki Uradni vestnik občine Domžale 1/04, 6/12 in 5/2019

Na podlagi 3. odst. 3. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS štev. 12/91 in 8/96), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS štev. 96/02) in 20. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 7/99) je Občinski svet Občine Domžale sprejel Odlok na nadaljevanju 10. seje Občinski svet dne 03.12.2003; Na podlagi 20. člena Statuta Občine Domžale ( Ur. Vestnik Občine Domžale, št. 9/11 uradno prečiščeno besedilo 2) je Občinski svet na svoji 13. seji dne 12.04 2012 sprejel Spremembe in dopolnitve Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale ter na 4. seji dne 18.04 2019 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale

I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom Občina Domžale ureja delovanje javnega zavoda KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE (v nadaljevanju: Kulturni dom). Kulturni dom je bil ustanovljen dne 04.02.1998 z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 2/98, 10/00).

2. člen
Ustanoviteljica Kulturnega doma je Občina Domžale, ustanoviteljske pravice pa uresničujeta Občinski svet Občine Domžale in župan Občine Domžale.

II. STATUSNE DOLOČBE
1. Ime, sedež in pravni status kulturnega doma
3. člen
Ime Kulturnega doma je: KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Sedež Kulturnega doma je: Ljubljanska cesta 61, Domžale.

4. člen
Kulturni dom je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok. Kulturni dom je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Kulturni dom je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko 1/30821/00.

2. Pečat kulturnega doma
5. člen
Kulturni dom ima pečata okrogle oblike s premeroma 30 mm in 20 mm. V sredini pečata je grb Občine Domžale, ob zgornji krožnici je napis: »Kulturni dom Franca Bernika Domžale«. Pečat vsebuje ime in sedež Kulturnega doma kot sta vpisana v sodnem registru. Pečat s premerom 30 mm uporablja Kulturni dom v pravnem prometu za potrjevanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in občanom. Pečat s premerom 20 mm uporablja Kulturni dom predvsem za potrjevanje finančne in knjigovodske dokumentacije.

6. člen
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja, ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.

III. DEJAVNOST KULTURNEGA DOMA
7. člen
Kulturni dom opravlja v okviru javne službe naslednje dejavnosti:
- priprava in izvedba gledaliških, opernih ali plesnih prireditev, koncertov in drugih odrskih prireditev, 
- dejavnosti koncertnih in gledaliških dvoran in podobnih zmogljivosti, 
- dejavnost muzejev,
- varstvo kulturne dediščine,
- kinematografska dejavnost, produkcija filmov in postprodukcijske dejavnosti na področju filma, 
- posredovanje in organiziranje gledaliških, glasbenih in drugih kulturnih prireditev, 
- izdajanje knjig, časopisov in drugo založništvo,
- izdajanje revij in druge periodike,
- posredovanje, organiziranje likovnih razstav,
- prirejanje razstav, sejmov, kongresov in drugih srečanj,
- trgovina na drobno z umetniškimi izdelki, drugimi izdelki,
- dejavnost tonskih studiev,
- oddajanje v najem prostorov, strojev in opreme,
- oglaševanje in posredovanje oglaševalskega prostora,
- izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti,
- drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
- združenja za izvajanje in pospeševanje umetniške dejavnosti, 
- dejavnost skupin, ansamblov, orkestrov, ipd.,
- dejavnost arhivov,
- snemanje filmov in video filmov,
- obratovanje spletnih portalov,
- fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
- posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov,
- dejavnost kavarn in slaščičarn,
- oblikovanje, aranžerstvo in dekoraterstvo.«

8. člen
Naloge iz prejšnjega člena so v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti razvrščene kot:

- R/90.010 – Umetniško uprizarjanje, 
- R/90.030 – Umetniško ustvarjanje,
- R/90.040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
- R/91.020 – Dejavnost muzejev,
- R/91.030 – Varstvo kulturne dediščine,
- J/59.140 – Kinematografska dejavnost,
- J/58.110 – Izdajanje knjig,
- J/58.130 – Izdajanje časopisov,
- J/58.140 – Izdajanje revij in druge periodike,
- J/58.190 – Drugo založništvo,
- N/82.300 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
- R/90.020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje,
- G/46.190 – Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov,
- G/47.630 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z glasbenimi in video zapisi,
- G/47.810- Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki,
- G/47.782 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki,
- G/47.890 – Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom,
- G/47.990 – Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic,
- L/68.200 – Oddajanje in obratovanje lastnih in najetih nepremičnin,
- N/77.390 – Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup,
- L/68.320 – Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi,
- M/73.120 – Posredovanje oglaševalskega prostora,
- P/85.520 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti,
- P/85.590 – Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
- J/63.120 – Obratovanje spletnih portalov,
- R/91.012 – Dejavnost arhivov,
- J/59.110 – Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
- J/59.120 – Postprodukcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, videov filmov, televizijskih oddaj,
- J/59.200 – Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij,
- N/82.190 – Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti,
- R/93.299 - Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas,
- I/56.103 – Slaščičarne in kavarne,
- M/74.100 – Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo.

Kulturni dom lahko v okviru posredništva pri prodaji raznovrstnih izdelkov opravlja samo dejavnost posredništva pri prodaji izdelkov s področja umetnosti in umetne obrti.
Pri oddajanju prostih zmogljivosti imajo prednost kulturni izvajalci za kulturne programe ali kulturne projekte, ki so združljivi s področjem dela Kulturnega doma. Dejavnost Kulturnega doma šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.

9. člen
Kulturni dom lahko sklepa pogodbe in opravlja druge dejavnosti samo v okviru dejavnosti, ki so določene s tem odlokom.

IV. ORGANI KULTURNEGA DOMA
10. člen
S Kulturnim domom upravljata in vodita njene posle v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določa ta odlok:
svet Kulturnega doma,
direktor.

1. Svet Kulturnega doma
a) Sestava sveta

11. člen
Svet Kulturnega doma sestavljajo predstavniki delavcev Kulturnega doma, predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti in predstavniki ustanoviteljice. Svet Kulturnega doma sestavljajo:
en predstavnik delavcev kulturnega doma,
en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti,
trije predstavniki ustanoviteljice.

12. člen
Predstavnika delavcev v svet Kulturnega doma volijo delavci Kulturnega
doma neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa notranji akt. Predstavnika uporabnikov v svet Kulturnega doma imenujejo na predlog društev oziroma organizacij s področja dela Kulturnega doma Občinski svet Občine Domžale. Dva predstavnika ustanoviteljice imenuje Občinski svet Občine Domžale, enega pa župan Občine Domžale. Župan Občine Domžale si pred imenovanjem pridobi soglasje Občinskega sveta Občine Domžale. Mandat članov sveta traja pet (5) let. Za člana sveta Kulturnega doma je lahko ista oseba izvoljena največ dvakrat zapored.

b) Naloge sveta

13. člen
Svet Kulturnega doma ima, poleg nalog, ki jih določa zakon s področja uresničevanja javnega interesa za kulturo, tudi naslednje naloge:
- sprejme statut Kulturnega doma,
- daje soglasje k notranjim aktom,
- razpisuje in vodi postopek volitev predstavnikov delavcev v svet Kulturnega doma,
- potrdi letno poročilo,
- naloge, določene z aktom, ki ureja javno glasilo Občine Domžale,
- naloge, strokovnega sveta, ki jih določa zakon s področja uresničevanja javnega interesa za kulturo.

14. člen
Člani sveta Kulturnega doma izvolijo na konstitutivni seji izmed sebe predsednika in namestnika predsednika. Svet Kulturnega doma odloča z večino glasov svojih članov.

2. Direktor

15. člen
Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje Kulturnega doma ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela Kulturnega doma. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja. Direktorja imenuje ustanoviteljica po predhodnem mnenju sveta Kulturnega doma. Direktorja se imenuje na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi ustanoviteljica. Poleg javnega razpisa lahko ustanoviteljica posamezne kandidate za direktorja povabi tudi neposredno. Javni razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja. V primeru, da svet Kulturnega doma ne da mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno. Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan. Na podlagi akta o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi predsednik sveta kulturnega doma. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

16. člen
Za direktorja Kulturnega doma je lahko imenovan, kdor:
- ima končano 6. raven izobrazbe in najmanj deset let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih na področju kulture ali ima končano7. raven izobrazbe in najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih na področju kulture,
- ima organizacijske sposobnosti,
- pozna dejavnosti s področja dela Kulturnega doma,
- je državljan Republike Slovenije.

17. člen
Naloge direktorja so:
- zastopa Kulturni dom, vodi strokovno delo in odgovarja za zakonitost ter strokovnost dela Kulturnega doma,
- organizira delo Kulturnega doma,
- sprejema strateški načrt,
- sprejema program dela,
- sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v Kulturnem domu,
- sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v Kulturnem domu
- sprejema kadrovski načrt,
- sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
- sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem Kulturnega doma,
- poroča ustanoviteljici in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje Kulturnega doma,
- pripravi letno poročilo,
- odloča o pravicah in obveznostih delavcev iz delovnih razmerij,
- skrbi za sodelovanje Kulturnega doma z javnostjo,
- spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
- imenuje in razrešuje odgovornega urednika javnega glasila,
- naloge, določene z aktom, ki ureja javno glasilo Občine Domžale.

18. člen
Direktor v pravnem prometu neomejeno zastopa in predstavlja Kulturni dom in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta, razen pogodb o razpolaganju in vlaganju v nepremičnine, ki jih ima v upravljanju, za kar je potrebno soglasje ustanoviteljice. Ustanoviteljske pravice iz prejšnjega člena uresničuje župan Občine Domžale. Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

19. člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata:
- če sam zahteva razrešitev,
- če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih Kulturnega doma ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov Kulturnega doma ali ravna v nasprotju z njimi,
- če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči Kulturnemu domu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti Kulturnega doma,
- če se bistveno spremenijo dejavnosti, zaradi katerih je bil Kulturni dom ustanovljen,
- če pride do prenosa ustanoviteljstva in sicer če gre za prevzemnika, katerega delež presega polovico javnih sredstev, ki so potrebna za delovanje Kulturnega doma.

Ustanoviteljica mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta Kulturnega doma ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Če svet Kulturnega doma ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.

3. Vršilec dolžnosti

20. člen
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje ustanoviteljica, če direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja direktorja ali v primeru, ko je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran. Vršilca dolžnosti direktorja imenuje ustanoviteljica do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.

4. Odgovorni urednik javnega glasila

20a. člen
Odgovornega urednika javnega glasila imenuje direktor po predhodnem soglasju Občinskega sveta Občine Domžale. 
Mandat in zaposlitev odgovornega urednika traja pet let.

Odgovorni urednik sam opravlja funkcijo uredništva.

Za odgovornega urednika je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev zakona, ki ureja medije, izpolnjuje še naslednje pogoje:
- najmanj 7. raven izobrazbe,
- 2 leti delovnih izkušenj na področju novinarstva.

Ob prijavi je kandidat dolžan predložiti tudi predlog programske zasnove javnega glasila in predlog uredniške politike.

Odgovorni urednik je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, in sicer:
- če sam zahteva razrešitev,
- če je podan kateri izmed razlogov, na podlagi katerega je mogoče po predpisih o delovnih razmerjih odpovedati pogodbo o zaposlitvi ali podjemno pogodbo.

Direktor lahko v enem letu od svojega imenovanja razreši odgovornega urednika ne glede na razloge iz prejšnjega odstavka tega člena.

V. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO KULTURNEGA DOMA
21. člen
Občina Domžale da v upravljanje Kulturnemu domu del objekta Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Likovno razstavišče, ki sta bila s Sklepom o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Domžale razglašena za javno infrastrukturo na področju kulture ter prostore in opremo v objektih Menačnikove in Kofutnikove domačij. Kulturni dom upravlja z naslednjimi prostori in opremo v objektu Kulturni dom Franca Bernika Domžale:
- klet: v celoti, razen kurilnice, obeh strojnic ter prostora za čistila,
- pritličje: v celoti, razen male dvorane, tajništva, pisarne za ravnatelja Glasbene šole in WC-ja,
- nadstropje: predprostor št.1 v izmeri 11,4 m2, balkon št. 2 v izmeri 33,95m2, loži št. 3 v izmeri 22m2 in prostor za režijo št.4 v izmeri 8,4m2.

Kulturni dom samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnega premoženja ali ga obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanoviteljice.

22. člen
Kulturni dom pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna Občine Domžale. Poleg tega lahko pridobiva sredstva iz nejavnih virov:
- z vstopninami,
- s prodajo blaga in storitev na trgu,
- z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.

23. člen
Občina Domžale določi višino sredstev za sofinanciranje Kulturnega doma na podlagi strateškega načrta in iz njega izhajajočega predloga letnega programa dela. Kulturni dom pripravi predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun ter jih posreduje Oddelku za finance. 

24. člen
Presežek prihodkov nad odhodki Kulturni dom nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanoviteljica na predlog sveta Kulturnega doma. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih Kulturni dom pridobi s prodajo storitev v skladu s tem odlokom in ki niso v javnem interesu, se nameni za plačilo materialnih stroškov, investicijskega vzdrževanja in investicij, po predhodnem soglasju ustanoviteljice pa v skladu z zakonom, ki ureja plače, tudi za plače.

VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI KULTURNEGA DOMA V PRAVNEM PROMETU

25. člen
Kulturni dom je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.

26. člen
Kulturni dom prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanoviteljice.

27. člen
Premoženje, s katerim Kulturni dom upravlja je last ustanoviteljice. S premičnim premoženjem upravlja Kulturni dom samostojno, z nepremičninami pa samo po predhodnem soglasju ustanoviteljice.

VII. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJICE ZA OBVEZNOST KULTURNEGA DOMA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJICE IN KULTURNEGA DOMA
28. člen
Ustanoviteljica odgovarja za obveznosti Kulturnega doma subsidiarno do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotovijo v proračunu Občine Domžale za delovanje Kulturnega doma. Ustanoviteljica ne odgovarja za obveznosti Kulturnega doma iz naslova drugih dejavnosti, ki jih Kulturni dom opravlja za druge naročnike.

29. člen
Občinski svet Občine Domžale v okviru uresničevanja ustanoviteljskih pravic:
- določa politiko delovanja Kulturnega doma,
- imenuje in razrešuje predstavnike uporabnikov v svet Kulturnega doma,
- imenuje in razrešuje predstavnike ustanoviteljice v svet Kulturnega doma,
- imenuje in razrešuje direktorja in vršilca dolžnosti Kulturnega doma.

Župan Občine Domžale v okviru uresničevanja ustanoviteljskih pravic:
- daje soglasje k pogodbi o razpolaganju in vlaganju v nepremičnine,
- obvesti direktorja o razlogih za razrešitev,
- odloča o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki,
- odloča o načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja,
- opravlja druge zadeve, ki so vezane na ustanoviteljske pravice.

30. člen
Kulturni dom je dolžan do konca februarja ustanoviteljici poslati finančno in vsebinsko poročilo za preteklo koledarsko leto v skladu s pozitivno zakonodajo ter do 31. oktobra finančno ovrednoten plan dela za prihodnje koledarsko leto o izvajanju programa v skladu z zakonom in navodili ustanoviteljice.

VIII. SPLOŠNI AKTI KULTURNEGA DOMA
31. člen
Kulturni dom vprašanja, ki jih je potrebno podrobneje urediti, uredi z notranjimi akti. Kulturni dom z notranjimi akti zlasti ureja:
- organizacijo dela,
- sistemizacijo delovnih mest,
- postopek in način izvolitve predstavnikov delavcev v svet Kulturnega doma. Notranji akti Kulturnega doma morajo biti v skladu s tem odlokom.

32. člen
Notranje akte Kulturnega doma sprejema direktor.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Kulturni dom mora svoje notranje akte in organizacijo uskladiti z določbami tega odloka v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.

34. člen
Direktor Kulturnega doma, imenovan pred uveljavitvijo tega odloka, opravlja funkcijo direktorja do izteka mandata. Člani sveta Kulturnega doma, imenovani pred uveljavitvijo tega odloka, opravljajo funkcijo člana do izteka mandata.

35. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 2/98, 10/00).

36. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale.

OBČINA DOMŽALE
Občinski svet
Številka: 01302-32/03
Datum: 03.12.2003

ŽUPANJA
Cveta ZALOKAR ORAŽEM, l.r.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

8. člen
Kulturni dom prevzema vsa pogodbena razmerja, ki jih je do sedaj za namene izdajanja javnega glasila sklenila Občina Domžale. Kulturni dom prevzema tudi opremo.

9. člen
Kulturni dom mora pričeti s postopkom imenovanja odgovornega urednika v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka.

OBČINA DOMŽALE
Občinski svet
Številka : 0072-6/2012
Datum 12. 4. 2012

ŽUPAN
TONI DRAGAR, l. r.

6. člen
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale.

OBČINA DOMŽALE
Občinski svet
Številka: 0072-5/2019
Datum: 18. 4. 2019


ŽUPAN 
TONI DRAGAR, l. r.


































 
Oktober 2024
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
 
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31