Arhiv SM
Odprtje razstave SLAMNIKARSKI MUZEJ 10 LET, 25. 5. 2022 ob 18. uri
Muzejska razstava ob 10-letnici Slamnikarskega muzeja
10 let : 10 spominov
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja 20. aprila 2012 v Godbenem domu v Domžalah, smo si začrtali upe in želje, da postane kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki ohranjeno dediščino slamnikarstva prepoznajo kot vrednoto in jo čutijo kot pomemben element za krepitev lokalne in nacionalne identitete. Nad zbirko, ki je imela v preteklih desetletjih prostore že na gradu Krumperk in v Jamarskem muzeju na Gorjuši, zadnjih deset let bdi strokovna ekipa v okviru Kulturnega doma Franca Bernika. Zbirka pripoveduje o pomembni tristoletni zgodovini slamnikarstva na Domžalskem, ki smo jo pripravili strokovnjaki in domačini v Študijskem krožku Slamnikarstvo pod okriljem Gorenjskega muzeja Kranj. Ob 10-letnici odprtja stalne slamnikarske zbirke smo pripravili simbolično predstavitev 10. najpomembnejših točk oz. spominov na poti Slamnikarskega muzeja – od začetkov do sodobnih izzivov predstavljanja in ohranjanja slamnikarske dediščine.
Razstava je na ogled do konca leta 2022.
Milan Marinič, nekdanji direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
.jpeg)
Dr. Ana Vrtovec Beno, Gorenjski muzej Kranj, je spregovorila namesto mag. Tatjana Dolžan Eržen, vodja ŠK Slamnikarstvo, Gorenjski muzej Kranj.
.jpeg)
Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja muzeja, je predstavila razstavo.
.jpeg)
Cveta Zalokar, nekdanja direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
.jpeg)
Folklorna skupina Češminke iz Domžal, mentorica Boža Bauer.
.jpeg)
.jpeg)
Roman Kos, zunanji strokovni sodelavec muzeja, oblikovalec razstave.
foto: Miro Pivar
PRI NAS PLETEMO KITE IZ SLAME …Domžalska zgodba o nekdanji pomembni obrti pletenja kit iz slame, ki je skoraj odšla v pozabo
Tristo let se že v naših krajih plete in šiva slamnike, predstavlja, ohranja ti dve pomembni rokodelski veščini. Na razstavi bomo tokrat podrobneje predstavili pripoved pletenja kit iz slame – o zgodovinskih začetkih pletenja pri nas, o postopkih priprave slame za pletenje, o vzorčkih pletenja in njihovem trgovanju, o današnji uporabi slamnatih kit in današnjem pomenu za ohranitev.
Razstava se je pridružila projektu DEKD in TKD 2020 (26. 9. – 10. 10. 2020): Spoznaj? Varuj! Ohrani.
VABILO
Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v sredo, 30. septembra 2020, ob 19. uri.
Po razstavi vas bosta vodila avtorja razstave Katarina Rus Krušelj in Roman Kos.
Kitke iz slame vam bo pomagala plesti pletica Milka Breznik.
Vstop prost.
Vabimo vas na ogled razstave od 1. oktobra dalje v odpiralnem času muzeja:
od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Vljudno vas prosimo, da ob obisku upoštevate zdravstvena navodila proti širjenju COVID-19, objavljena na vhodu v muzej.
Pripoved o slami
Tristo let se že v naših krajih plete in šiva slamnike. Kamniško-bistriška ravan je bila v preteklosti večinoma posejana z žitom. Kmetje niso gojili žita zaradi slame za pletenje, ampak zaradi zrna in hrane. Ob žetvi pa so pletice izbrale najprimernejšo slamo za pletenje kit, ki so jih spletene prodajale za izdelavo slamnikov.
Od slame do kite
Kita iz pšenične slame se ni pričela s pletenjem, temveč s pravilno predpripravo: bilke so požele ročno, povezale jih v snope, posušile, otrebile, kolenčkale, sortirale po velikosti, namočile in pletle. Slamice so se pletle največkrat na 7 slamic, običajno na liho število, z izjemo cikcak kite iz 4 slamic.
Slama ni le slama
Zanimivo je opazovati, kako domišljena je bila ta slamnata obrt nekoč – izpod veščih rok pletic so nastajale prave slamnate umetnine: kite z različnimi vpletenimi vzorci, cofki za okraševanje slamnikov, vozljani slamniki, stenske obloge, cekarji itd. Danes je domišljija in tudi sodobnejša tehnologija omogočila še druge načine dekorativne uporabe slame: od nakita, slike, pohištva do energijsko varčne in naravi prijazne hiše iz slame!
Spleti si tudi ti svojo slamnato kitko!
Pomembno je, da veščina pletenja kit iz slame in šivanja slamnikov, ki je stoletja zaposlovalo prednike naših krajev, ne izgine iz naše pozabe. S prikazovanjem teh obrti, med drugim tudi v našem muzeju, se ohranja pomembna lokalna kulturna dediščina; bolj ko si jo bomo prisvojili za lastno, bolj bomo uspešni pri gradnji kulturne identitete za zanamce. Zato vabljene vse generacije, da si ogledu razstave preizkusite v pletenju kitke iz slame.
Četrtek, 20. avgust 2020
kadarkoli od 16. do 19. ure
Legenda o domžalskem slamniku (mobilna aplikacija) – brezplačno vodenje po muzeju za najmlajše, mlade in družine
Vabljeni na zabavno in poučno popotovanje po muzeju s »pametnim« telefonom.
Dogodek je vključen v vseslovenski muzejski in galerijski projekt #naprejvpreteklost (17. – 23. avgust 2020) #naprejvpreteklostPROGRAM
TOKO DOMŽALE – Tovarna TO(rbic) in KO(včkov)
Razstava o nekdanji pomembni usnjeno-galanterijski tovarni v Domžalah
Razstava je zasnovana kot vsebinska nadgradnja razstave Naše tovarne, naš ponos iz leta 2016 na temo gorenjske industrijske dediščine. Porodila se je ideja, da pripravimo javno povabilo za zbiranje gradiva in izdelkov tovarne TOKO Domžale, kateremu se je odzvalo več posameznikov, društev in javnih organizacij. V dveh letih se je zbralo presenetljivo veliko gradiva – preko tristo različnih izdelkov, fotografij in zgodb, s katerimi smo sestavili skupen spomin na nekdanjo domžalsko tovarno.
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za prispevek k sestavi ene izmed pomembnih zgodb iz domžalske industrijske dediščine.
Danes mineva skoraj dvajset let odkar tovarne TOKO v Domžalah ni več. Ostaja spomin na pomembno domžalsko tradicijo izdelovanja usnjene galanterije in njeno visoko kakovost.
Izdelava kovčka za mojstrski izpit v TOKO tovarni, 1958. (Foto: arhiv J. Hribar)
Začetki usnjarsko-galanterijske dejavnosti v Domžalah so povezani z zatonom slamnikarske industrije. Med obema vojnama so nastajali tovarniški obrati novih industrijskih panog, največ v kemični, tekstilni in usnjarsko-galanterijski industriji. Nekatera podjetja so imela predvojno tradicijo, marsikatera so nastala v zapuščenih obratih slamnikarskih tovarn, vsa pa so se modernizirala z novo strojno opremo, izboljševala so energetske vire, povečevala proizvodnjo in število zaposlenih delavcev. Eno samo panogo, ki je začela industrializacijo kraja, je tako nadaljevala paleta različnih industrijskih panog in obrtnih dejavnosti.
Pogled v tovarno, 1963. TOKO Domžale je bilo med podjetji z največ zaposlenimi v občini Domžale, zato je bila skrb za delavce na izredno pomembnem mestu. (Foto: Arhiv M. Breznik)Z usnjarsko-galanterijsko dejavnostjo je v Domžalah pričelo podjetje Nemca Franca Zorna, ki je leta 1937 kupilo nekdanjo največjo domžalsko slamnikarsko tovarno ter jo spremenilo v obrat usnjene galanterije. Iz Zornove tovarne sta leta 1939 izstopila brata Okršlar in odprla samostojno podjetje drobne usnjene galanterije ter jo nadgradila z novim tovarniškim objektom na južnem delu Domžal.
Tokovi torbici, ok. 1960. Za svoje kakovostne izdelke je podjetje prejelo več najvišjih mednarodnih priznanj. (Foto: A. Majhenič, arhiv KDFBD)Novo obdobje v industrijskem razvoju usnjene galanterije v Domžalah se je pričelo s povojno združitvijo Zornovega in Okršlarjevega obrata v Obrat 1 in 2. Ustanovljena je bila nova državna tovarna, ki je dobila ime Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov Domžale, TOKO Domžale. Za nadaljnji razvoj so bili pomembni dejavniki: rast števila zaposlenih, večanje proizvodnje ter spreminjane strukture zaposlenih, saj so bile zaposlene v glavnem ženske, posodobljena tehnologija, strokovno izobraževanje kadra, sledenje aktualnim modnim trendom, stremljenje h kakovosti blagovne znamke ter njene uveljavitve na domačem in tujem trgu. Dejstvo je, da je bila tovarna TOKO ena izmed prvih, ki se je s svojimi izdelki uveljavila v zahodnem svetu kmalu po 2 sv. vojni.
Tovarna TOKO Domžale, ok. 1980. (Foto: A. Majhenič, arhiv KDFBD)V dveh desetletjih se je podjetje razvilo v eno največjih galanterijskih tovarn, ne le na slovenskem in jugoslovanskem trgu, temveč tudi v Evropi. Za svoje dosežke je prejelo številne nagrade ter uspelo ohranjati mednarodni sloves kakovostne in oblikovalsko dovršene usnjene galanterije. Leta 1970 je bilo zaposlenih že okoli 1200 delavcev, tako da je bilo v Občini Domžale med podjetji z največ zaposlenimi.
.jpg)
Odprtja razstave v Slamnikarskem muzeju se je udeležilo tudi več nekdanjih zaposlenih in članic tovarniškega pevskega zbora s torbicami Toka. (Foto: V. Repanšek, arhiv KDFBD)
Sčasoma je zaradi vse večje konkurence na domačem in tujem tržišču, skokovitega naraščanja cen surovin in storitev ter zmanjšane kupne moči prebivalstva, tovarna bila primorana svojo proizvodnjo krčiti. Ne le TOKO, temveč tudi druge slovenske tovarne usnjarsko predelovalne industrije so pred osamosvojitvijo poslovale v težkih pogojih. Proces deindustrializacije in tranzicije v samostojni Sloveniji, ki je bil povezan z družbenimi in gospodarskimi spremembami po razpadu skupnega jugoslovanskega tržišča, kot tudi z izgubo zunanjega trga, ni obšel Domžal. Kasneje se je spremenila lastniška in velikostna struktura podjetja. Zaradi krčenja svojega programa je podjetje opustilo Obrat 2 ter posledično se je število zaposlenih zmanjševalo. Sedež podjetja se je prestavil v Lukovico, industrijsko področje obrata 1 se je umaknilo novi stanovanjsko-storitveni soseski Krizant.
Katarina Rus Krušelj
Z veseljem objavljamo pesem, ki jo je zapisala Blažka Jurca, učenka Osnovne šole Rodica.
Za svoje delo je bila nagrajena na Mladinskem literarnem festivalu Bralnice pod slamniki 2019.
Natečaj Bralnice pod slamnikom
Blažka Jurca, 7. razred, Osnovna šola Rodica
Mentorica Alenka Brovč, prof. slovenščine
SLAMNIK
Imajo ga vse gospe nališpane,
ki si želijo biti še lepe nadvse.
Imajo ga tudi vse gospodične,
saj vedo, da z njimi so mične.
Imajo ga vsi prijetni gospodje,
saj so z njim bolj židane volje.
Imajo ga tudi vsi nabriti fantiči,
ki si ne želijo postati fičfiriči.
Vsak v Domžalah ga pozna in ima,
saj to je pri nas obvezna oprema.
Poda se na vsako postavo in opravo,
ter takoj naredi bolj zapeljivo pojavo.
Vas zanima o čem zdaj govorimo?
Kaj je to, za kar pri nas vsi živimo?
Seveda, to so prelepi slamniki naši.
Obiščite nas in so lahko tudi vaši.
Slamnikarski muzej Domžale v oddaji Alpe-Donava-Jadran
Prispevek o Slamnikarskem muzeju v Domžalah je bil v oddaji Alpe-Donava-Jadran to soboto, 2. marca ob 17:40 na TV SLO1.
oziroma še nekaj repriz:
Alpe-Donava-Jadran v sporedu TV Slovenija
02. marec ob 17.40 na SLO1
04. marec ob 18.25 na TV Maribor
05. marec ob 14.55 na SLO2
06. marec ob 18.00 na TV Koper
08. marec ob 11.45 na SLO1
Slamnikarski muzej Domžale se zahvaljuje vsem sodelujočim!
O domžalskih slamnikih v otroški oddaji RIBIČ PEPE
Spomladi 2018 smo Slamnikarski muzej z OŠ Domžale sodelovali pri snemanju otroške oddaje RIBIČ PEPE. Glavna tema so bila modernost in pokrivala, med njimi pa izdelava in zgodovina domžalskega slamnika.
Pepe se spozna na modo, ampak le na ribiško. Ne sanja pa se mu, kakšna je moda domžalskih otrok. Zato se njihovega vabila na posebno tekmovanje kar malo boji. Menda bodo nekaj pletli in šivali in nosili na glavi ... Drži pesti, da bo tokrat Pepe vendarle zmagal!
SLAVNA PODELITEV DIPLOM: Slamnikarski muzej / sreda, 11. april 2018sreda, 11. april 2018
IZ ZBIRK ZBIRATELJEV: Slamnikarski muzej / sreda, 15. november 2017
sreda, 15. november 2017
SPREHOD MED TOVARNAMI SLAMNIKOV
Na Mednarodni dan turističnih vodnikov v sredo, 21. 2. 2018 so nas TIC Domžale, Slamnikarski muzej Domžale in Klub profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije povabili na vodenje po tematski poti Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah.
Vtise vseh sodelujočih si lahko ogledate tukaj: